V okviru javne razprave "Enake možnosti v izobraževanju za vse - tudi za romske otroke", ki je potekala, v petek, 10. april 2009, v Črenšovcih je sodeloval tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije mag. Janez Pezelj.

Mag. Janez Pezelj je predstavil referat z naslovom "Skupaj in s kompleksnim pogledom" v katerem je med drugim izpostavil: "Če bomo zadevo reducirali le na socialni problem, bomo spregledali diskriminacijo; a če bomo vse stavili le na plat kulture in dialoga, ne pa tudi učinkovitih konkretnih rešitev, se nam zna zgoditi, da bomo na koncu vsi skupaj socialni problem. Zelo zgovoren primer sem našel v eni od Sobotnih prilogi našega dnevnika, kjer je dr. Marcel Courthiade, profesor romščine na pariški visoki šoli, dejal: "V Albaniji je neka švedska nevladna organizacija dala sredstva za glasbeno vzgojo Romov v domovih za ostarele. Absurd je popoln," pravi doktor. "Stari tam živijo pri svojih družinah, muziko pa igrajo bolje od Švedov. Ta denar je poniknil v zasebnih žepih - pa ne Romov! In niti ne za izobraževanje tistih, ki so z goljufijo prišli do denarja."

Primer je brutalen, a nam v Rdečem križu, ki imamo vsak dan na eni strani opravka s prostovoljnimi prispevki, na drugi strani pa z ljudmi, ki jih usodno potrebujejo, zelo veliko pove. Pove, da brez dobrega poznavanja mikrosituacij in spoštovanja navad ter pravic tistega, ki pomoč potrebuje, danes preprosto ne moremo več dostojno opravljati našega poslanstva - kajti hitro se bo našel kdo, ki bo namesto poslanstva hotel narediti posel! In danes vsi želijo delati zgolj in samo posel.

Vendar snovanje družbe in krhkih socialnih razmerij, kamor še kako sodi ravno skrb za izobraževanje, to pomembno vrednoto, ni le posel. Ne more biti in ne sme biti. Bojim se novih trendov v mladi državi. Še vse kaj drugega kot profit šteje - in tu je lekcija, ki nam jo prinašate vi, večni nomadi, ki vam nobena muka tega življenja ni tuja, a tudi nobeno veselje ne prihranjeno, izjemno dragocena. Zato - Laču di Roma. Opre Roma. Na noge Romi. Z našo in pomočjo vseh tistih, ki se zavedajo, kaj danes izobraženost pomeni, kaj omogoča. In res je, da je izobražen Rom, kot se je zgodilo v Novem mestu na eni od romskih okroglih miz, ki sem jih vodil, dobil naslednji očitek-izobražen Rom je še (Rudaš) vedno Cigan. Še bolj nevaren kot nepismeni Romi. Je to sovražni govor preprostega človeka? Ne, visoko izobraženega politika. Da znanje je dobro orožje. Premalo ga je že pri večinskem narodu, ki bi, če bi bil bolj izobražen, bolj strpen, razumevajoč, bil boljši sosed, ki ne bi kratil, četudi včasih nehote, pravic šibkejšim.