Anja Hreščak
24. avgust 2016

Bil je svetovni dan humanitarnih dejavnosti, ko sva se z nedavno izbranim predsednikom Rdečega križa Slovenije Dušanom Kebrom pogovarjala v njegovi pisarni. "Obžalujem, da se posamezniki sprašujejo, zakaj se ukvarjamo z begunci, ko pa imamo toliko pomoči potrebnih lastnih državljanov," je med drugim dejal. "To je tragičen moment. Kajti za Rdeči križ (RK) so enako pomembni vsi ljudje v stiski. Tako naši državljani kot begunci, ki se znajdejo pri nas. Lepota naše dejavnosti je v tem, da lahko pomagamo, in njeno prekletstvo, da se zavedamo, da ne moremo pomagati dovolj."

Predsedovanje največji humanitarni organizaciji je Keber prevzel po odhodu nekdanje predsednice Nataše Pirc Musar, ki se je sprla z generalno sekretarko Renato Brunskole, po tem sporu pa je tesna večina članov izglasovala, da je prva tista, ki mora oditi.Tisti spor je precej razdvojil članstvo. Kakšno je zdaj vzdušje?

Morda spor ni najboljše poimenovanje. Šlo je za to, da je predsednica ocenila, da z generalno sekretarko ne more sodelovati, in je predlagala njeno razrešitev, tesna večina v telesih RK pa jih ni pritegnila. Ne podcenjujem osebnih stisk članov RK, ki so se o tem odločali, vendar sem prepričan, da se take stvari umirijo po logiki časa. Za vsako demokratično odločanje je značilno, da se ljudje ob določenem vprašanju razdelijo, vendar slej ko prej sprejmejo večinsko odločitev. Isti člani RK tudi mene niso izvolili soglasno, pa se ne sprašujem, ali je to morda razdvojilo članstvo.

Osebne stiske?

Tesen rezultat glasovanja priča, da so bili člani ob vprašanju, ki jim ga je zastavila nekdanja predsednica, razdeljeni domala na polovico. Vendar je pri večini čutiti predvsem nelagodje, ker so se morali opredeliti o nečem, kar ni bila njihova dilema. Morda je bilo za RK neprimerno, da se je pred odločanjem razvila večmesečna javna kampanja, kjer so se posamezniki opredeljevali za ali proti. Tistim, ki so nasprotovali rešitvi, ki jo je izbrala večina, se ni treba čutiti ogrožene.

Pa otipljive posledice spora, kot so denimo odhodi članov?

Razen nekdanje predsednice drugih odhodov iz RK ni bilo.

Po tem, ko ste nastopili vi, je prevladalo mnenje, da boste morali predvsem povrniti ugled organizaciji. Kako boste to storili?

Razhajanja med vodilnima osebama RK in ukvarjanje organizacije same s seboj po mojem mnenju niso vplivala na ugled organizacije, pač pa so okrnila njeno delovanje. Na ugled RK so vplivali sumi o nepravilnostih v poslovanju RK pred petnajstimi leti. Sam te dogodke poznam samo iz medijev, vem pa, da na sodišču niso bili prepoznani kot kazniva dejanja (pod vodstvom Mirka Jeleniča je RK svojim prijateljem, poslovnim sodelavcem in znancem posojal denar, za višje obresti, kot bi jih dobili v banki vezane depozite. V letu 2000 so z obrestmi zaslužili okrog 62 milijonov tolarjev, op. p.)...

... niso bili?

Po mojih informacijah ne. Nedvomno pa ima okrnjen ugled oporo v določenih spornih dejanjih iz tistega obdobja, saj od tedaj ostaja madež zaradi javnega mnenja, da je nekaj že moralo biti narobe. Morda je moralno sporno posojati denar, namenjen za humanitarno dejavnost, pa čeprav so obresti namenjene isti dejavnosti. RK je očitno – tako kot številne druge institucije – v novi državi testiral načine učinkovitega poslovanja, ki so jih razglašali znanilci novega družbenega reda.

Primer neutemeljenega napada na ugled RK že iz mojega obdobja je poročanje nekaterih medijev, da RK kupuje prehranske pakete po ceni, ki je trikrat višja od tiste, ki jo je dosegel neki župan. Ko smo primerjali vsebino obeh paketov, smo ugotovili, da je naš paket za slabih dvajset odstotkov cenejši in ne trikrat dražji. Vendar je bila škoda že storjena: ljudje so črno na belem lahko prebrali, da je zaupanje v RK omajano.

Se okrnjen ugled pozna pri pripravljenosti prostovoljcev, da pristopijo k RK?

To vprašanje često postavljam sodelavcem in ne morem reči, da sem dobil odgovor, ki bi me utrjeval v prepričanju, da prostovoljstvo raste, pa tudi ne, da upada. Mislim, da imajo kandidati za prostovoljno delo danes na voljo številne nove humanitarne organizacije, ki jih v stari državi ni bilo, in da je skupno število prostovoljcev celo večje kot nekoč. Ne morem pa se ubraniti vtisa, da je ob tem sicer hvalevrednem nastajanju novih organizacij RK dobil oznako "starega" obraza, česar marsikdo v tej državi vključno z vsakokratno oblastjo ne razume kot kompliment. Sam ne spadam mednje: na očitek v naslovu nekega medija, da RK pod mojim vodstvom ostaja rdeč, sem nadvse ponosen, kakor sem bil v stari državi ponosen na očitke, da sem farški zdravnik.

Kako odgovarjate takim očitkom?

Da je eno od temeljnih načel RK nepristranskost: da pomaga vsem, ki so v stiski, ne oziraje se na nacionalno, etnično, versko, politično ali kako drugo pripadnost. To je resna zaveza. Če katera od organizacij selektivno skrbi predvsem za "svoje", to ni človekoljubna organizacija, temveč ceh za podporo članov in istomislečih.

Kako se RK pripravlja na pričakovano povečano število beguncev na naših mejah?

Naredili smo analizo našega delovanja ob lanskem begunskem valu in opredelili slabosti ter ukrepe, da jih ne bi ponavljali. Ena od slabosti je bila vsaj na začetku slaba koordinacija – ne le med različnimi akterji, temveč tudi v samem RK. V prihodnje bomo morali poskrbeti, da bomo obmejna območna združenja RK, ki nosijo glavno breme, hitreje razbremenili s pomočjo vseh slovenskih združenj. Poteka dogovarjanje o delitvi nalog ter potrebnem dodatnem usposabljanju in osveževanju znanja. Toda prostovoljci RK lahko s svojimi zmogljivostmi begunski val podobne velikosti, kot je bil lanski, obvladujejo le nekaj tednov in v primeru stalnega velikega dotoka beguncev bi država morala poskrbeti za dodatne človeške vire.

Toda begunci pravzaprav ves čas (nelegalno) vstopajo v državo. Kdaj nastopi trenutek, ko gre RK v akcijo?

Nekdo mora biti obveščen, izzvan. Mi znamo odgovoriti na vprašanje, kdo v centrali sproži intervencijo. Toda če me vprašate, ali je v primeru posameznika, ki je prečkal mejo in se znajde v stiski, RK prvi, ki posreduje, potem – to je moje osebno mnenje – ni. Pri takih posameznikih ni najbolj nujno, da jim nekdo prinese paket s hrano ali ponudi prvo pomoč. Takih človeških zmogljivosti nimamo. Te ljudi organi, ki so jih prestregli, največkrat policija, ustrezno usmerjajo naprej, morda prek socialnih služb tudi do RK. Ko pa so zdravstveni in drugi sistemi preobremenjeni, kot so bili ob begunski krizi, nastopi RK.

Je begunska kriza za RK eden glavnih izzivov v prihodnosti?

Begunska kriza najprej terja odgovore velikih sil in kot taka ni problem RK, četudi prav pozicija moči generira večino trpljenja in potrebo po (tudi) RK. Je pa velik problem RK revščina v državi. Dejstvo je, da je ne more rešiti humanitarna organizacija, kljub mnenju neoliberalnih ekonomistov, ki pravijo, da v kapitalizmu velja tekmovalnost in da so tisti, ki propadejo, prepuščeni humanitarnim organizacijam. Ta pogled izničuje socialno državo in je globoko sebičen. A treba je razumeti, kakšno državo vendarle imamo in koliko državljanov je v stiski. Že samo prehranskih paketov bi morali razdeliti nekajkrat več, kot jih lahko.

Prej sva govorila o starih organizacijah in njihovih grehih; je morda eden izmed vaših prihodnjih izzivov morebitna reorganizacija RK?

Reorganizacija bi bila koristna, ne postavljam pa je na prvo mesto in tudi ni nujni pogoj, brez katerega ne bi mogli delovati bolje. RK na primer ni enotno nacionalno društvo, kot predvidevajo mednarodni akti RK, temveč zveza 56 samostojnih pravnih subjektov, ki na zvezo zgolj prenaša nekatera pooblastila. Centrala je v večji odvisnosti od območnih organizacij kot nasprotno. To upočasnjuje sistem odločanja in prenašanja pobud in dobrih praks, verjetno pa je tudi finančno manj učinkovito. So pa morebitne spremembe organiziranosti odvisne od interesov in večinskega mnenja območnih organizacij.

Po vašem ministrovanju smo si vas zapomnili predvsem po tako imenovanem Kebrovem zakonu, zakonu o omejevanju prodaje alkohola. Bo reorganizacija največje in najstarejše humanitarne organizacije tisti pečat, ki ga boste pustili po predsedovanju?

Domišljam si, da sem pustil pečat tudi na drugih področjih. (smeh) Vodstvenega položaja v RK nisem sprejel zaradi njegovega ugleda, temveč zato, ker verjamem, da tudi tu lahko pustim vsaj majhen odtis, pa čeprav se to ob velikanskem delu RK za stotisoče državljanov sliši zelo samozavestno. Vsaka institucija lahko napreduje. RK mora še bolj aktivno iskati državljane v stiski, svojo dejavnost pa lahko razširi tudi na področje preventive. Začel sem že pogovore z ustreznimi uradnimi institucijami o tem, ali in v kolikšnem obsegu lahko RK dopolni svojo vlogo na področju preventive. Prizadeval si bom, da bi bila prva pomoč vpeljana v šole vsaj kot izbirni predmet, skupaj z njo pa tudi skrb za zdravje, saj mora RK ponuditi boljše sodelovanje pri ozaveščanju za zdravo življenje ter preprečevanju bolezni in zasvojenosti.