Novi Pravilnik o opredelitvi v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa

Na podlagi 11. člena Zakona o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (UL RS, št. 56/15) je bil 5. junija 2017 sprejet novi Pravilnik o opredelitvi v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa (UL RS, št. 29/2017), ki pri sprejemu izjav o opredelitvi prinaša nekatere novosti. Pravilnik je nadomestil dosedaj veljavna Navodila o postopkih in dejavnostih na področju pridobivanja darovalcev delov človeškega telesa zaradi presaditve (2003).

Novosti: odslej se lahko osebe na obrazcu za opredlitev opredelijo bodisi ZA darovanje bodisi PROTI darovnaju delov človeškega telesa zaradi zdravljenja

Pravilnik med drugim prinaša še eno pomembno novost, in sicer možnost elektronske opredelitve z elektronskim podpisom (s kavlificiranim digitalnim potrdilom), ta storitev bo predvidoma na voljo v začetku leta 2018.

Ne čakaj, postani darovalec

Kampanja za ozaveščanje o darovanju organov in tkiv

Na dan 3.1.2017 je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov – in s tem za novo življenje – registriranih 181 bolnikov (58 jih čaka na srce, 94 na ledvico, 1 na ledvico in jetra, 28 na jetra, 4 na ledvico in trebušno slinavko in 1 na trebušno slinavko). Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Žal je to prepogosto predolgo.

Prav vsak se lahko že jutri sprašuje, ali bo dobil bitko s časom

Slovenija-transplant in AV studio sta združila moči v družbeno odgovorni kampanji »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv. Se vam zdi, da se vas osebno družbena odgovornost ne tiče, ali pa da k njej ne morete prispevati? Kaj pa v trenutku, ko boste vi ali vaši bližnji za preživetje potrebovali presaditev organa? Takrat je prav vsak posameznik, ki se odloči za darovanje svojih organov, izjemno dragocen, družbena odgovornost pa je kar naenkrat še kako pomembna tudi za vas.

 

Večja informiranost lahko rešuje življenja

Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev sicer predstavlja nenehen izziv za zdravstvene sisteme povsod po svetu, Slovenci pa smo podpovprečno opredeljeni pri darovanju organov. Med razlogi za to je tudi slabša informiranost o tej tematiki. »Mnogokrat se ljudje za kakšno stvar ne odločimo zgolj zaradi strahu pred neznanim in pomanjkanjem informacij, kar pa v primeru izredno pomembne tematike, kot je darovanje organov in tkiv, ne bi smelo več predstavljati izgovora,« menijo v AV studiu, ki je pobudnik vseslovenske družbeno odgovorne akcije.

 Osnova zdravljenja s presaditvijo je prav podpora široke javnosti pri darovanju organov in tkiv, za strokovni del pa je pri nas že dobro poskrbljeno. »Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji namreč zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Že peto leto se npr. uvrščamo na prvo mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev in dosegamo vrhunske rezultate. Vendar pa se soočamo z veliko oviro pri zdravljenju končne odpovedi organov s presaditvijo – s pomanjkanjem organov,« pravi prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, Slovenija-transplant.

Nekateri se na novo rodijo, drugim zmanjka časa

S presaditvijo organov so se na novo rodili – kot se včasih sami izrazijo – tako odrasli, kot tudi otroci. Mihi Gašperinu so pri njegovih 37-letih na rednem sistematskem pregledu ugotovili, da je hudo bolan in mu odpoveduje srce. Danes živi, ker ima presajeno srce. In izkoristi vsak trenutek. V Sloveniji imamo zgodbe s srečnim koncem, vendar bi jih lahko bilo še več.

 

Kljub že omenjenim in tudi drugim vrhunskim rezultatom, se vzporedno s temi uspehi še vedno soočamo z nesorazmerjem med bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo ter razpoložljivimi organi. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja je premalo – darovalec je oseba, ki daruje del telesa za namen zdravljenja, ne glede na to, ali do darovanja pride za časa življenja ali po njeni smrti. Slovenija ima že tako relativno majhno število prebivalcev, poleg tega pa smo Slovenci podpovprečno opredeljeni za darovanje organov. Ker ni mogoče v vseh primerih najti tkivno skladnega ter v vseh ozirih ustreznega darovalca za bolnega oz. tudi obratno, ustreznega prejemnika za vse pridobljene organe, je Slovenija priključena mednarodni organizaciji Eurotransplant, ki koordinira ter organizira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

 

Vse je v naših rokah

»Pravico do zdravljenja s presaditvijo imajo vsi državljani. Vsem bolnikom, ki takšno zdravljenje potrebujejo, moramo zagotoviti pravočasno vključitev v čakalni seznam in zagotoviti dovolj organov za presaditev,« je bilo med drugim povedano na strokovnem simpoziju ob praznovanju Evropskega dneva darovanja v oktobru. Šele, ko »bolnik« postanemo mi sami, naš otrok ali druga ljubljena oseba, se resnično zavemo, kaj to pomeni. In tega se zavedajo tudi ambasadorji kampanje: raper Trkaj, izjemni paraolimpijski plavalec Darko Đurić, igralki Alida Bevk ter Saša Pavček in športnik Primož Roglič.

 

Vsi imamo možnost in priložnost nekomu rešiti življenje. Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku. Vse je v naših rokah, samo odločiti se moramo.

 

Ne čakajte, postanite darovalec. Za več informacij pojdite na www.daruj.si in dajte življenju priložnost.

vabilo in program evropski dan darovanja organov 7. oktober 2016 Ljubljana Cankarjev Dom

Brošura Daj življenju priložnost 2016


 

Pripete datoteke

Darovanje organov


Kljub napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Že dolgo pa vemo, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo.

Katere organe uporabljajo za transplantacijo?
Najpomembnejši organi, ki jih medicina uporablja za transplantacijo so ledvice, srce, pljuča, jetra, trebušna slinavka, ter tkiva kot so roženica, kosti, koža, žile in srčne zaklopke.

Kdo lahko postane darovalec organov?
Darovalec organov lahko postane skoraj vsak. Starostne omejitve za darovanje tkiv ni več, če je le njihovo delovanje dovolj dobro. Darovalci ne morejo biti le obolele osebe, katerih bolezen bi se lahko s presaditvijo prenesla na prejemnika.

Ali je možno, da bi bil lastnik kartice darovalec organov zaradi potrebe po organih prikrajšanj pri zdravljenju?
Nikakor! Prva skrb vsega zdravstvenega osebja velja živemu. Šele v primeru, da nastopi smrt, pride do vprašanja darovanja organov.

S kakšnimi postopki zdravstvene službe zagotavljajo, da je potencialni darovalec resnično mrtev, preden mu vzamejo organe?
Način ugotavljanja smrti je predpisan, zato je smrt vedno z gotovostjo ugotovljena.
Še posebej natančno pa je ugotavljanje možganske smrti. Poseben pravilnik, ki ga zahteva zakon, določa komisijo specialistov, ki mora izvesti predpisane klinične teste, poleg tega pa mora biti možganska smrt potrjena še z eno od instrumentalnih preiskav. Da nikakor ne bi moglo priti do pomote, se možganska smrt ugotavlja dvakrat v določenem časovnem razmiku.

Kakšni so postopki po ugotovljeni možganski smrti?
Nekaterim bolnikom, z okvarjenimi možgani zaradi poškodbe, krvavitve ali česa drugega kljub takojšnjemu oživljanju in intenzivnemu zdravljenju ne moremo pomagati. Delovanje možganov tako nepovratno preneha in nastopi možganska smrt. Kratek čas po možganski smrti lahko umetno vzdržujemo ostale organe. Če je delovanje teh organov dobro, jih lahko presadimo bolnikom, ki jim je določen organ (srce, pljuča, jetra, ledvica ali trebušna slinavka) močno opešal ali dokončno odpovedal. Če bo pokojnik postal darovalec, umetno vzdržujemo njegove organe od odvzema (seveda to lahko traja le kratek čas). Če pokojnik iz kakršnegakoli vzroka ne more postati darovalec organov, se po ugotovljeni smrti z umetnim vzdrževanjem preneha.

Kje se izvaja odvzem?
Odvzem organov se kot vsaka druga operacija vedno izvaja v operacijski dvorani. Odvzem kateregakoli organa ali tkiva opravi specializiran zdravnik s svojim operativnim timom.

Ali sta darovanje in presajanje organov v skladu z etičnimi načeli?
Darovanje organov po smrti pomeni pomoč sočloveku, kar je pomembna vrednota. Pomoč sočloveku podpirata tudi krščanska in islamska veroizpoved. S transplantacijo se strinjajo tudi Jehove priče. Ob vsem napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Kljub temu lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo.

Kdo so potencialni prejemniki odvzetih organov?
Izbira prejemnika je izvršena na podlagi vrste preiskav. Pridobljenega organa zdravniki ne morejo vsaditi kateremukoli bolniku. Za nekatere organe je dovolj skladna krvna skupina, za druge pa je potrebna večja tkivna skladnost. Nasprotno pa za večino tkiv te omejitve ne veljajo. Pristojne zdravstvene službe vse bolnike, ki čakajo na transplantacijo, vodijo na čakalnem spisku. Za izbiro bolnika iz liste čakajočih obstajajo posebni pravilniki, ki poleg pravilne medicinske indikacije, zagotavljajo pravičnost pri izbiri prejemnika.

Lahko bolnik s presajenim organom živi normalno življenje?
Da. Seveda mora hoditi na redne kontrole in jemati zdravila, kar pa ga ne ovira pri normalnem življenju, pri potovanju ali pri športnih aktivnostih.

Z darovanjem organom po smrti torej lahko povrnemo zdravje ali celo življenje drugemu človeku.

Vir: http://www.slovenija-transplant.si

©2017 Rdeči križ Slovenije Izdelava: Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije