18. in 19. januarja 2008 je na Bledu potekal 6. slovenski kongres prostovoljstva, ki sta ga v sodelovanju z Ekonomsko gimnazijo in Srednjo Šolo Radovljica organizirala Slovenska filantropija in Združenje za promocijo prostovoljstva.

Na okrogli mizi z naslovom "Vprašanja in dileme o prostovoljstvu" , ki je potekala v sklopu kongresa, je sodeloval tudi generalni sekretar RKS mag. Janez Pezelj, ki je v svojem referatu spregovoril o odnosu družbe do prostovoljcev, njihovem statusu in o zakonu, sistemskih pogojih za delo.

Na kongresu so podelili nagrado Slovenske filantropije "Zlatnik", ki jo je za življenjsko delo na področju organiziranega prostovoljstva prejel Aleksander Doplihar, dr. med., spec. med.dela, ki aktivno sodeluje tudi z Rdečim križem Slovenije.

Obrazložitev ob podelitvi
ZLATNIKA
Slovenske filantropije
za življenjsko delo na področju organiziranega prostovoljstva

ALEKSANDER DOPLIHAR,
dr.med., spec.med.dela

Od leta 2002 poznamo dr. Dopliharja (tako ga kratko imenujemo vsi, ki smo kdaj z njim sodelovali) kot zelo cenjenega in spoštovanega vodjo Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Njegova zagnanost, vztrajnost in upornost, pa njegova toplina in vedrina pri opravljanju te funkcije ga razlikujejo od številnih drugih, ki se iz vrst zdravstvenih delavcev za prostovoljsko delo odločajo pogosto bolj po "dolžnosti", kot iz srčnosti. Verjame v svoje delo in v poslanstvo tega projekta, zaupa sodelavkam in sodelavcem, predvsem pa iskreno skrbi za paciente, sicer pomoči potrebne, pa brez pravih pravic… Vselej najde prave besede vzpodbude, vselej pa najde tudi ovinke, če ni ravnih poti za rešitev posameznih zadreg, ki jih pri vodenju in organizaciji strokovnega dela v tej ambulanti nikoli ne zmanjka. Zaradi vseh teh svojih lastnosti, izkušenj in dosežkov je od leta 2005 tudi strokovni svetovalec pri ustanavljanju in delovanju podobne Ambulante za nezavarovane pri Škofijski Karitas Maribor.

Na letošnje pomladno enakonočje bo dopolnil 78 let - svojo bogato življenjsko pot je pričel v Hrvaškem Zagorju, šolanje izmenoma v Celju, Paračinu in spet v Celju, pred natanko pol stoletja je zatem končal študij medicine v Zagrebu in 10 let zatem še specializacijo iz medicine dela. Poklicna pot ga je vodila od enote ZD v Štorah, preko Republiškega zavoda za varstvo pri delu in Slovenija cest v ZD Domžale, kjer se je leta 1991 sicer upokojil, vendar je to predstavljalo le zaključek formalne zaposlitve, zadolžitev vseh zvrsti pa mu kot pravemu aktivnemu upokojencu seveda ni zmanjkalo.

Že od dijaških let naprej se je udeleževal različnih akcij kot prostovoljec: pobiranje koloradskega hrošča in udarniško delo pri gradnji ceste pri Vranskem sta označevala začetek njegove prizadevnosti in solidarnosti že v gimnaziji. Takoj po diplomi je kot zdravnik prostovoljno en mesec delal pri gradnji ceste Bratstva in enotnosti v Leskovcu in se že tudi vključeval v akcije RK v Štorah; od takrat naprej pa vse do danes je npr. predavatelj prve pomoči. Od leta 1990 je med drugim stalni vodja ekipe prve pomoči v Kamniku, s katero so sodelovali tudi na Evropskem prikazu znanja iz prve pomoči - ekipa je celo večkratni državni prvak.

Kot prostovoljec je v začetku sedemdesetih let pomagal ustanavljati Društvo diabetikov Kamnik, hkrati pa takrat tudi dobro desetletje kot prostovoljec vodil Klub zdravljenih alkoholikov v Kamniku in vmes 4 leta vodil tudi tovrstni klub v Domžalah.

Od leta 2005 prostovoljno kot zdravnik sodeluje pri Društvu upokojencev Kamnik, kjer enkrat mesečno izvaja zdravstveno svetovanje ob akcijah merjenja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. In seveda ni pozabil svojega znanja in izkušenj iz dela na področju zasvojenosti - tako je zadnjih 5 let tvoren član Lokalne akcijske skupine v Kamniku, namenjene predvsem borbi proti nedovoljenim drogam.

Tako bogata in res vsestranska pot nekdaj mladega brigadirja, ves čas zdravnika z dušo, strokovnjaka za medicino dela in izkušenega terapevta za alkoholike, prizadevnega predavatelja prve pomoči, aktivista v različnih nevladnih organizacijah - kjerkoli in kadarkoli je bilo to potrebno - je bila večino vsega razpoložljivega predvsem prostega časa prežeta s prostovoljstvom in solidarnostjo, z optimizmom, s požrtvovalnostjo in neomajnim zaupanjem v ljudi, v vse dobro in pozitivno. Tak nam ostaja za vzgled in besede naše skupne iskrene zahvale za vse storjeno smo želeli podkrepiti ob tej slovesni priložnosti tudi s skromnim obeležjem, kot ga predstavlja zlatnik SF za življenjsko delo na področju organiziranega prostovoljstva - HVALA!