V torek, 17. 6. 2008, je v dvorani Državnega sveta RS, Šubičeva 4, v Ljubljani potekal posvet, ki sta ga v okviru Mednarodnega dneva proti nasilju nad starejšimi osebami organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije in Državni svet RS.

Na posvetu so predstavili aktualna vprašanja, povezana z nasiljem in zlorabami starejših v Sloveniji.

Na posvetu je poleg predstavnikov Državnega sveta RS, Zveze društev upokojencev Slovenije, Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Centra za socialno delo Novo mesto, SOS telefona in Varuha človekovih pravic sodeloval tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije mag. Janez Pezelj, ki je v svojem referatu z naslovom "Nove oblike ranljivosti onkraj ekonomske logike" povedal:

"V čast mi je, da vas lahko nagovorim ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi osebami. Veseli me zavzetost, ki jo vidim v našem skupnem iskanju konkretnih rešitev, kako občutno izboljšati kakovost življenja starostnikov med nami.

Čas, v katerem živimo, nagrajuje najhitrejše. Tisti drugi, katerih korak ne uspe več slediti noremu tempu, prepogosto ostanejo zadaj, sčasoma potisnjeni na rob družbe ali v kot sobe. Šibkost, ki jo prinese zadnje obdobje življenja, ko oko že spet bolj nerazločno vidi, uho pa slabše sliši, ko so koraki spet okornejši in roke nemirne, nas dela neskočno odvisne in neskončno ranljive. Vsak dan znova nam lahko tepta dostojanstvo, vsak nov dan je lahko le nova nema samota. Včasih mine v joku in bolečini, včasih v neizpolnjeni želji po čisto navadni čaši vode. Popolna prepuščenost drugemu je velika stvar in velika preizkušnja za vse. Za šibkega posameznika, ki se sooča z bližino končnosti in nezmožnostjo samostojnega življenja, za njegove skrbnike, katerih srčnost se meri v njihovem spoštovanju, ustrežljivosti, človečnosti, empatiji, in nenazadnje za družbo, katere senzibilnost se meri v njeni skrbi za najšibkejše.
 
Aktualne demografske spremembe soočajo našo družbo z resnimi izzivi in zastavljajo zahtevna vprašanja o položaju starejših ljudi znotraj družbenega sistema, o kakovosti njihovega življenja, o njihovi blaginji ter o vzajemni odvisnosti in komuniciranju med generacijami. V Sloveniji področju starostnikov posvečamo v zadnjem času nekaj več pozornosti. Uspeli smo pripraviti celo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako simboličen naslov - predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Zaenkrat je vse, kar imamo od tega predloga, le dejstvo, da ga pripravljamo res DOLGOTRAJNO. Želim si, da bi glagol trajanja tudi z našimi pritiski spremenili v izvršeno dejstvo. 

Spoštovani,
med nami je veliko dobrih ljudi, ki ljubeče skrbijo za starejše v krogu družine, sosedov in sorodnikov, ali kot socialni delavci, patronažne sestre, družinski zdravniki in prostovoljci v različnih oblikah javnega servisa. Na Rdečem križu Slovenije z veseljem prepoznavamo vedno nove storitve in pomoči, ki jih posamezniki in ustanove oblikujejo v skrbi za starostnike ter vneto iščemo še boljših. Le pomoči potrebnih je vsak dan več - in več je različnih stisk, ki jih generira sodoben način življenja, saj aktualni družbeni pogoji samostojnost starejših le redko vzpodbujajo, ukrepov, ki bi dejavno vključevali starejše, pa je vedno premalo. Prav mimogrede, smo pomislili na idejo, da bi se začeli z zavarovalnicami pogovarjati in pogajati za sklenitev zavarovanja za nego na domu?

Skratka, evropska nacionalna društva Rdečega križa si prizadevamo izboljšati življenje starejših skladno s Strategijo mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, predvsem pa z močjo humanosti svojih ljudi. Temeljni cilji, ki jim s svojimi aktivnostmi, programi in ukrepi sledimo, pa so:

1. Priznavanje starejših kot pomembnega človeškega vira v družbenem sistemu in vgrajevanje njihovih kompetenc in zmožnosti na področja dela, družine in skupnosti. Pri tem še posebej spodbujamo starejše k prostovoljstvu, ki prispeva k dobrobiti skupnosti, njim samim pa prinaša socialne stike, dviguje psihološko blagostanje in zmanjšuje stiske. Torej, starejši niso za to družbo, gledano finančno, DRAGI, pač pa DRAGOCENI.
2. Vzpodbujanje pozitivne podobe staranja in starejših v družbi, saj jih spremenjene politične, ekonomske in kulturne okoliščine rade marginalizirajo.
3. Zavzemanje za aktivno staranje, razpiranje možnosti za programe spodbujanja telesnega in duševnega blagostanja starejših ljudi, vseživljenjskega učenja in uporabe interaktivnih tehnologij.
4. Krepitev socialne vključenosti, ki ogroženim zagotavlja potrebne priložnosti in resurse za njihovo polno sodelovanje v ekonomskem, družbenem in kulturnem življenju.
5. Zagotavljanje solidarnosti med generacijami, saj se današnje družine soočajo z resnimi ovirami pri ohranjanju dobrih odnosov s starejšimi družinskimi člani ter pri zagotavljanju ustrezne skrbi zanje.
6. Vzpostavljanje primernih življenjskih in bivalnih pogojev ter socialnih stikov za psihološko blagostanje znotraj smiselnega vsakodnevnega življenja.
7. Varovanje zdravja, nega in skrb za starejše preko dostopnega nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Starejši, ki nezaustavljivo pešajo ali tisti, ki so akutno ali kronično bolni ter invalidi, imajo enake pravice do usposobljene zdravstvene oskrbe kot vsi drugi.
8. Učinkovitejše obravnavanje in preprečevanje problema zlorabe starejših, večja dovzetnost za posebne potrebe in stiske starejših ter tesnejše sodelovanje z drugimi organizacijami.
9. Tkanje vezi med generacijami s pomočjo kakovostne mreže Rdečega križa Slovenije, ki jo tvorijo prostovoljke in prostovoljci, in sicer od vrtcev do domov za starejše.
10. Izdajanje kakovostnih informacij, s pomočjo katerih bomo izobraževali najprej starostnike in nato prostovoljce in prostovoljke.….

Spoštovani,
zaznavanje, obravnavanje in preprečevanje zlorab starejših tako predstavlja eno izmed posebnih nalog Evropskih nacionalnih društev Rdečege križa in Rdečega polmeseca ter ključno vpliva na načrtovanje in izvajanje naše pomoči. Aktualna družbena realnost nam žal kaže, da je biti star že sam po sebi velik razlog za povečano ogroženost zdravja, znatno socialno in ekonomsko negotovost in socialno izključenost. S staranjem prebivalstva se njihova ranljivost veča, zlorabe množijo in nasilje krepi.

Omenil sem že dragoceno skrb najbližjih, a je žal veliko tudi situacij, kjer se posamezniki ali institucije v odnosu do starejših ljudi postavijo v nadrejen položaj in zlorabljajo pričakovano zaupanje. Zato se mi zdi vredno vedno znova poudarjati, da je vsaka oblika zlorabe, ki prizadene starejšo osebo, ali ji prinese izgubo, nasilje, in da je vsak, ki to počne, nasilnež. Izkušnje kažejo, da nasilje nad starejšimi pogosteje ni enkraten dogodek, temveč dalj časa trajajoče, zato so njegove posledice še toliko bolj boleče in usodnejše.

Po definiciji Evropskih nacionalnih društev Rdečega križa se za zlorabo šteje vsako posamično ali ponavljajoče dejanje ali pomanjkanje primernih aktivnosti, ki se pojavi v kateremkoli odnosu zaupanja in povzroči škodo ali stisko starejši osebi. Pri tem gre lahko za:

1. fizične zlorabe, kjer uporaba sile povzroči telesno poškodbo, bolečino ali poslabšanje zdravja,
2. psihične zlorabe, kjer grožnja, ponižanje ali druga verbalna ali neverbalna dejanja povzročajo duševno ali emocionalno bolečino,
3. spolne zlorabe,
4. finančne zlorabe z namenom okoriščanja skrbnikov s sredstvi, lastnino ali dohodki starejših oseb,
5. odrekanje civilnih in ustavnih pravic osebam, ki so starejše, vendar niso bile z odločbo sodišča razglašene za neprištevne,
6. zanemarjanje ali zapuščenost zaradi opustitve ali odsotnosti potrebnih aktivnosti.

Prav vsako izmed imenovanih dejanj pomeni kršitev človekovih pravic, nekatere teh kršitev pa so kriminalna dejanja. Za osebo, ki je izpostavljena zlorabi, je ta usodna in pogosto uničujoča, saj vključuje izgubo neodvisnosti, doma, življenjskih prihrankov, zdravja, dostojanstva in varnosti. Žalostno dejstvo je, da kar dve tretjini žrtev predstavljajo ženske in da imajo žrtve zlorab krajšo pričakovano življenjsko dobo.

Med najbolj razširjene oblike zlorab starejših ljudi sodi zanemarjanje oziroma opustitev skrbi. Prepričan sem, da jih vsi poznamo v njihovih najhujših bridkostih, pa vendar jih velja ubesediti Zanemarjanje so neustrezni bivalni pogoji, je nezadovoljiva higiena in nega, je neprimerno prehranjevanje, stradanje, dehidracija, zanemarjanje je opustitev zdravljenja zaradi starosti, zanemarjanje je neustrezno doziranje potrebnih zdravil, še posebej uspaval in pomirjeval, zanemarjanje je socialna izolacija.
Zavedamo se, da so nekatere oblike zanemarjanja, pa naj bo to v krogu družine ali v trdnem objemu institucije, prej posledica kompleksnih okoliščin kot zavestna in naklepna dejanja skrbnika. Pogosto so posledica velikega bremena in stresa, ki ga nega starejših in opešanih predstavlja. Razlogi so znani: vedno je premalo ljudi, ki bi lahko skrbeli za starejšega, zato so prepogosto najožji skrbniki podvrženim stresnim okoliščinam in izčrpanosti. Še vedno je premalo podpornih mehanizmov, ki bi posredovali pomoč pri skrbi, znanja in izkušnje. Zato vidim ključno vlogo delovanja Rdečega križa Slovenije in vseh nas ne le v angažiranem zagovarjanju pravic starejših oseb in opozarjanju na njihov položaj, ne le v pritiskih na politične, finančne, upravljalske in administrativne mehanizme za doseganje kakovostnega in dostojanstvnega življenja starejših in da se vloga starejših v družbi ustrezneje prepozna, pač pa v iskanju konkretnih poti, po katerih bo pomoč starejšim in njihovim skrbnikom še bližja, še dostopnejša, toplejša, pravičnejša in ustreznejša. Na Rdečem križu Slovenije se zavedamo, da moramo več postoriti pri osveščanju starejših in najširše javnosti s tematiko zlorab. Naj opozorim le na eno od oblik zlorabe starejših: o njih vse prepogosto odločajo drugi. Res so tudi taki primeri in to upravičeni, ko odločitev ne more biti v njihovih rokah, vendar je tudi mnogo primerov, ko pri pomembnih debatah na različnih ravneh zaradi ,,površnosti'' ali drugih razlogov ni slišati mnenja starejših. Prepogosto se dogaja, da so starejši izključeni tudi iz procesa odločanja, čeravno imajo bogato znanje in življenjske izkušnje. V procesu odločanja bi lahko aktivno sodelovali pri sprejemanju odločitev, ki že ali pa šele bodo vplivale na njihovo kvalitetno staranje,kajti kdo bolje od njih pozna problematiko, o kateri govorimo.

Zato so tovrstna srečanja in posveti nujno potrebni, saj s prepoznavanjem stanja in izmenjavo konkretnih izkušenj lahko smiselno dopolnjujemo mrežo pomoči, širimo njen doseg in krepimo njeno moč. Zavzemamo se za nenehno dopolnjevanje aktivnosti, za skrbno spremljanje položaja starejših ljudi v družbi, družini in domovih za ostarele, za dosledno in odgovorno preverjanje, kaj se z njimi dogaja, za veliko tesnejše socialne stike in za odpiranje novih načinov povezovanja družin. Le s trdnimi mrežami in močnimi zavezniki med družino, zdravstvenimi in socialnimi delavci ter drugimi nevladnimi organizacijami lahko prestrezamo najbolj ranljive in nemočne ter skupaj z njimi preprečujemo zlorabe in kršenje človekovih pravic starejših ljudi.

Spreminjajoči se demografski vzorci izpostavljajo starejše ljudi novim tveganjem in ustvarjajo nove oblike ranljivosti. Poiskati hitre in ustrezne odgovore najbolj pomoči potrebnim in ranljivim starejšim je zato velik izziv za vsa nacionalna društva Rdečega križa, za Rdeči križ Slovenije pa obveznost in zaveza.. Seči moramo onkraj ekonomske logike, v srca pomoči potrebnim. Zato je še kako pomembno, da se vsak po svoje in vsi skupaj trudimo, da so starejši v družbi priznani in sprejeti na način, da si lahko sami zagotovijo svojo družbeno vlogo in pomen. Ne gre za nič drugega kot za priznavanje pravic ljudi do enakih možnosti in obravnave na vseh področjih in v vseh obdobjih življenja - tudi takrat, ko ostarijo. Ne pozabimo - novih oblik ranljivosti onkraj ekonomske logike je bistveno več, kot vemo in smo pripravljeni priznati. Hočemo ali nočemo priznati, smo del časa, ki nagrajuje najhitrejše. Ti pa so praviloma tako hitri in zaposleni, da pozabijo tudi na svoje starše.

Spoštovani,
od časa do časa upočasnimo korak. Pogosteje ga usmerimo v najbližji dom starostnikov, bolnišnico ali pa, če imate to srečo, k svoji babici, dedku, materi, očetu doma. Zakaj? Odgovor najdete tudi v mojem in vaših referatih. Besede, zapisane v njih, naj ne umrejo v tem prostoru, pač pa živijo naprej. Ukrepajmo!"