Krvodajalstvo
Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in z neposrednimi organizatorji. Programi krvodajalskih akcij so redno objavljeni v časopisih, revijah, radiu, televiziji in na internetu.
Območna združenja Rdečega križa še posebej obveščajo (s plakati, transparenti, ter tudi osebnimi vabili) kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija. V zahvalo za udeležbo pa organizirajo vsakoletna srečanja, na katerih krvodajalcem podeljujejo zahvale in priznanja.
V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.
Rdeči križ Slovenije je tudi v programu dela za vnaprej opredelil krvodajalstvo kot eno temeljnih nalog.
V ta namen razvijamo organizacijski pristop, motivacijske prijeme, računalniško podporo in spodbujamo raziskovalno dejavnost. Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Širšo javnost seznanjamo z možnostjo avtotransfuzije kot varnim načinom zdravljenja z lastno krvjo. Promocijo krvodajalstva podpiramo s specifičnimi motivacijskimi pristopi za posamezne ciljne skupine (mladi, intelektualci, kmetje, gospodinje in druge skupine prebivalstva). Čeprav nepolnoletne mladine ne moremo dejavno pritegniti v krvodajalstvo, si prizadevamo, da bi se vzgoja in motiviranje za krvodajalstvo začela že v otroštvu. Izobraževanje, ki se začne že v osnovni šoli, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja naroda, pri uveljavljanju zdravega načina življenja in pri spodbujanju prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva.
Rdeči križ Slovenije spodbuja ljudi k zdravemu življenju in jih ozavešča, da si z dajanjem krvi zagotovijo višjo zdravstveno raven. Vsakdo je tudi potencialni prejemnik krvi. Cilj Rdečega križa Slovenije je zagotavljati tolikšno število krvodajalcev, da bo učinkovito zadostilo potrebam zdravstva po krvi tudi v novih družbeno-ekonomskih in socialnih razmerah ter v času približevanja Slovenije Evropi. V času preorientacije družbene ureditve ter sprememb v gospodarstvu pomeni to veliko odgovornost pa tudi izziv.
Seveda pa je tu potrebna podpora širše družbene skupnosti. Prav prosotvoljnost, neplačanost in anonimnost so se v petdesetih letih pokazala kot dobri temelji za preskrbo s krvjo. Skrb za zdravje vsakega posameznika in najširše družbene skupnosti pomeni tudi skrb za varno kri. V tem so zdravstvenovzgojna prizadevanja Rdečega križa Slovenije tudi člen v verigi varne preskrbe s krvjo. Kajti zdrav človek ima tudi zdravo kri. Le varna kri zares rešuje življenja.
Krvodajalstvo natančno opredeljuje Zakon o preskrbi s krvjo (Ur.l. RS, št. 52/2000). Proste dneve pa določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.
Območna združenja Rdečega križa še posebej obveščajo (s plakati, transparenti, ter tudi osebnimi vabili) kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija. V zahvalo za udeležbo pa organizirajo vsakoletna srečanja, na katerih krvodajalcem podeljujejo zahvale in priznanja.
V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.
Rdeči križ Slovenije je tudi v programu dela za vnaprej opredelil krvodajalstvo kot eno temeljnih nalog.
V ta namen razvijamo organizacijski pristop, motivacijske prijeme, računalniško podporo in spodbujamo raziskovalno dejavnost. Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Širšo javnost seznanjamo z možnostjo avtotransfuzije kot varnim načinom zdravljenja z lastno krvjo. Promocijo krvodajalstva podpiramo s specifičnimi motivacijskimi pristopi za posamezne ciljne skupine (mladi, intelektualci, kmetje, gospodinje in druge skupine prebivalstva). Čeprav nepolnoletne mladine ne moremo dejavno pritegniti v krvodajalstvo, si prizadevamo, da bi se vzgoja in motiviranje za krvodajalstvo začela že v otroštvu. Izobraževanje, ki se začne že v osnovni šoli, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja naroda, pri uveljavljanju zdravega načina življenja in pri spodbujanju prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva.
Rdeči križ Slovenije spodbuja ljudi k zdravemu življenju in jih ozavešča, da si z dajanjem krvi zagotovijo višjo zdravstveno raven. Vsakdo je tudi potencialni prejemnik krvi. Cilj Rdečega križa Slovenije je zagotavljati tolikšno število krvodajalcev, da bo učinkovito zadostilo potrebam zdravstva po krvi tudi v novih družbeno-ekonomskih in socialnih razmerah ter v času približevanja Slovenije Evropi. V času preorientacije družbene ureditve ter sprememb v gospodarstvu pomeni to veliko odgovornost pa tudi izziv.
Seveda pa je tu potrebna podpora širše družbene skupnosti. Prav prosotvoljnost, neplačanost in anonimnost so se v petdesetih letih pokazala kot dobri temelji za preskrbo s krvjo. Skrb za zdravje vsakega posameznika in najširše družbene skupnosti pomeni tudi skrb za varno kri. V tem so zdravstvenovzgojna prizadevanja Rdečega križa Slovenije tudi člen v verigi varne preskrbe s krvjo. Kajti zdrav človek ima tudi zdravo kri. Le varna kri zares rešuje življenja.
Krvodajalstvo natančno opredeljuje Zakon o preskrbi s krvjo (Ur.l. RS, št. 52/2000). Proste dneve pa določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.
