V torek, 20.5.2008, je v organizaciji Državnega sveta RS in Varuha človekovih pravic v Državnem svetu, Šubičeva 4 v Ljubljani, potekal posvet na temo "Revščina in človekove pravice".

Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Slovenije dr. Danilo Türk.

V uvodu so udeležence nagovorili predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič, Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik in Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.

Na posvetu, ki je bil namenjen obravnavi nekaterih aktualnih vprašanj, ki so povezana z revščino in možnim načinom njihove razrešitve je sodeloval tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije mag. Janez Pezelj, ki je v svojem referatu z naslovom "Slovenski davek na človekoljubje" poudaril, da Rdeči križ zaznava vedno več družbenega razslojevanja in revščine, še posebej med brezposelnimi in neaktivnimi osebami, upokojenci, ženskami, najbolj ogrožena so enočlanska gospodinjstva, večajo se stiske družin.

Nizki prihodki ženejo vse več ljudi na prag revščine, številne tudi že čezenj. V Sloveniji se veča število ljudi, ki zaradi dolgotrajne stiske psihično zbolijo, več je skrajnih oblik brezdomstva, saj državi ne uspe zagotavljati socialne pomoči ljudem, ki živijo v podnajemniških stanovanjih z visokimi najemninami.

Generalni sekretar RKS mag. Janez Pezelj je v nadaljevanju izpostavil  podražitve, ki so v preteklem obdobju vrste čakajočih na pomoč Rdečega križa še podaljšale in socialne stiske, ki  so vse večje.

Alarmantno je opozorilo Skupnosti centrov za socialno delo in Študentske organizacije Slovenije, da bodo lahko najrevnejši študentje septembra ostali brez štipendij. Črno podobo prihodnosti dodatno kažejo mediji z naslovi, kot so Največji mesečni skok cen od leta 2002, Cene so v Sloveniji rasle dvakrat hitreje kot tiste v območju evra … Torej, podoba socialnega miru in sprejemljivega socialnega ravnovesja v državi se ruši.

Na koncu svojega referata je ugotovil, da je prav zaradi novih oblik revščine in z njimi povezanih stisk treba zasnovati drugačno metodologijo in strategijo spremljanja oseb, ki dobivajo pomoč. Očitno naraščanje števila prošenj za prejemnike pomoči tako v hrani kot v oblačilih zahteva od nas, da podrobneje spoznamo socialne stiske ljudi in njihove potrebe ter se jim še učinkoviteje približamo.