Nedelja, 10. maja 2015, je bila v Dolenji Trebuši zelo pestra. Krajevna organizacija Rdečega križa Dolenja Trebuša iz Območnega združenja Tolmin je organizirala prireditev z razgibanim programom polnim športnega, kulturnega in humanitarnega dogajanja ter otroških delavnic. Rdeča nit prireditve je bila tematika brezdomstva v mestu in na vasi z namenom razbijanja predsodkov do revnejših in brezdomcev. Gostili so Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice iz Ljubljane.

Prireditev se je začela z nedeljsko sveto mašo, ki sta jo vodila domači župnik Vasjan Kecojević in zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Maša je bila darovana za brezdomce in za vse ljudi, ki pogosto razvrednoteni živijo odrinjeni na družbeni rob. Pri maši so sodelovali tudi veroučenci, katerih ubrano otroško petje je napolnilo domačo cerkev sv. Jakoba.

Po kosilu s ''pašto'' in palačinkami so Kralji ulice predstavili svoj dokumentarni film na temo brezdomstva z naslovom Življenje je lep šport. Prav šport pa že od nekdaj združuje na prvi pogled še tako različne ljudi. V prijateljskem nogometnem turnirju se je pomerilo kar šest moštev - Kralji ulice, ŠENT iz Nove Gorice, kombinirana ekipa veteranov in mladincev KMN Puntar iz Tolmina, Ekipa tolminskega župana Uroša Brežana, domačo čast pa sta branili dve domači moštvi ŠD Kuk in Halo banditi.

Medtem ko so odrasli navijali za svoje favorite ali pa se ob prijetnem klepetu spoznavali s kralji ulice, so domače animatorke otrokom pripravile ustvarjalne delavnice polne živih barv in smeha tudi s simboličnim ustvarjanjem hišk…

Med prireditvijo je potekala zbiralna akcija rabljenih športnih oblačil in opreme za ljudi, ki jo je Krajevna organizacija Rdečega križa Dolenja Trebuša namenila tistim, ki jo potrebujejo. NK Tolmin je podaril Kraljem ulic komplet enajstih dresov, KMN Puntar pa dve nogometni žogi. Obiskovalci so še enkrat pokazali svojo srčnost s tem, ko so svoje prostovoljne prispevke podarili kraljem ulice za nakup njihovega časopisa Kralji ulice, ki ga sami ustvarjajo in s prodajo katerega se tudi preživljajo.

Prečudovit dan je vsekakor potrdil dejstvo, da bi s takimi ''malo drugačnimi'' prireditvami, kot smo jih navadno vajeni, bilo naše skupno sobivanje še polnejše in da bi se povsod razširil glas, da različnost ni napačna, ampak nas prav ta naredi unikatne in nam hkrati tudi omogoča, da se drugačnosti drugih ne ogibamo, ampak jo spoznavamo in sprejemamo. In v Dolenji Trebuši so pokazali, da je to z malo dobre volje z lahko uresničljivo! (Napisala Sara Pirih)