Vsako leto 4. junija tradicionalno obeležujemo Dan slovenskih krvodajalcev. Prav na ta dan so namreč leta 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, kar predstavlja pomemben mejnik v slovenski transfuzijski službi in krvodajalstvu. Prve enote krvi je že bilo mogoče shranjevati, saj so vsebovale konzervans.

Letos praznujemo 65 let prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva pod okriljem Rdečega križa Slovenije pri nas. Prvo krvodajalsko akcijo je RKS izvedel pred 65 leti – 9. marca 1953 v Zagorju, udeležilo pa se je je devet zagorskih rudarjev in ima poseben nacionalni pomen, saj se je z njo začelo organizirano, prostovoljno in neplačano krvodajalstvo po vsej državi. Od takrat naprej je naša država samooskrbna s krvjo, saj s prostovoljnimi in neplačanimi krvodajalci zagotavljamo zadostne količine krvi in skrbimo za stanje zalog krvi posamezne krvne skupine. Kri daruje skoraj 5% prebivalcev, vsak delovni dan okoli 350 – 400 krvodajalcev.

Po drugi svetovni vojni je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek, kar velja za začetek transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji. 4. junija 1945 so tam odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, kar velja za začetek transfuzijske službe in krvodajalstva v Sloveniji. Kasneje so transfuzijske postaje ustanovili poleg bolnišnnic, saj se je zdravstvo razvijalo, potrebe po krvi pa so naraščale. Pomemben mejnik je bilo tudi leto 1953, ko je organizacijo krvodajalstva prevzel Rdeči križ Slovenije in vzpostavil prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Ta dejavnost je nujna še danes, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega zdravstvenega sistema.

V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Prav tako v Sloveniji številni krvodajalci dnevno darujejo kri in tako prispevajo k zdravju in reševanju življenj tistih, ki kri nujno potrebujejo. V vseh teh letih smo v Sloveniji zabeležili več kot 5.5 milijonov krvodajalcev, kar dokazuje, da smo Slovenci altruističen in nesebičen narod, ki ceni vrenote medsebojne pomoči, humanosti in solidarnosti. Zajema tri pomembna in med seboj povezana področja: krvodajalstvo, za kar je odgovoren RKS – zbiranje, predelava in testiranje krvi, za kar je odgovorna transfuzijska služba – klinična uporaba krvi, za kar so odgovorni zdravniki in bolniki.

RKS je s svojimi 56 območnimi združenji nacionalni organizator krvodajalstva in ima na področju krvodajalstva javno pooblastilo. Lani smo zabeležili 101.908 prijavljenih in 60.561 aktivnih krvodajalcev. Uspešno je kri darovalo 85.229 krvodajalcev. Največji obisk krvodajalskih akcij smo zabeležili marca, najmanj obiskan pa je bil mesec julij, kar je glede na vremenske razmere in poletne dopuste pričakovano.

Pri realizaciji nacionalnega programa krvodajalstva je v letu 2017 sodelovalo 1.962 prostovoljcev, ki so opravili 32.017 prostovoljnih delovnih ur na področju organiziranega krvodajalstva. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s svojim prostovoljnim delom prispevali k nemoteni izvedbi krvodajalskih akcij – brez vašega dela organizacija v takšni meri ne bi bila možna. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izvedbi – območnim združenjem, poslovnim partnerjem RKS, podjetjem, ki razumejo pomen krvodajalstva in zaposlenim omogočajo udeležbo na krvodajalskih akcijah, šolam, ki pomagajo krepiti zavedanje o pomenu krvodajalstva in mlade spodbujajo k odločitvi za darovanje krvi pa tudi medijem, ki brezplačno poročajo in s tem širijo zavedanje o krvodajalskih akcijah med splošno javnost. Nenazadnje hvala tudi vam – vsem krvodajalcem, ki darujete kri in nam pomagate vzdrževati potrebne zaloge krvi, nujne za nemoteno preskrbo s krvjo.