Poziv k ukrepanju za zaščito otrok

Odprto pismo Vladi RS, MDDSZ in Odboru za družino, socialne zadeve in invalide

Organizacije Dobrodelno društvo Petka za nasmeh, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska fundacija za UNICEF, Rdeči križ Slovenije, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije, Slovenska filantropija, Društvo Altra in Šent pozivamo vse odgovorne, naj takoj ukrepajo in otrokom zagotovijo enaka izhodišča. Otroški dodatek, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, se družinam, ki prejemajo socialno pomoč še vedno šteje kot dohodek. S tem se socialna pomoč, ki je krepko pod mejo preživetja, še zmanjša in se posledično otroški dodatek uporablja kot osnovni znesek za preživetje družine, kar je nedopustno.

OBRAZLOŽITEV:

Trenutno je približno 13.400 družin z otroki upravičenih do socialne pomoči, od tega okoli 600 enostarševskih družin (Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Višina socialne pomoči za posameznika znaša približno 67% sredstev, ki so nujno potrebni za preživetje (Vir: izračun življenjskih stroškov IER).

Že leta 2015 sta Slovenska fundacija za UNICEF in ZPMS, kot enega ključnih ukrepov izpostavila izvzem otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost.

Humanitarna društva ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij ter Zveze društev pedagoških delavcev, smo ob koncu leta 2016 ponovno pozvali k sprejetju ukrepov, ki bi pomembno prispevali k zmanjšanju posledic revščine za otroke in zmanjšanju socialne izključenosti zaradi socialne ogroženosti. Eden od ključnih ukrepov je tudi ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak predstavlja boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. Prav tako se v otroški dodatek ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev (npr. neupravičeno prejeta javna sredstva). Opozorili smo, da je revščina otrok širši družbeni problem in predstavlja izbiro države, ki ima v rokah vse vzvode, da resno in odgovorno pristopi k zaščiti otrok pred začaranim krogom revščine: pred socialno izključenostjo, neenakostjo in izgubo možnosti za normalen celostni razvoj.

V začetku leta 2017 je bil v DZ RS vložen predlog o neupoštevanju otroškega dodatka kot dohodka v socialno pomoč, ki ga je koalicija žal zavrnila. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa je po tej zavrnitvi predlog obravnaval na svoji seji 9. marca 2017 in sklenil: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi RS, da pripravi ustrezno zakonsko rešitev glede nevštevanja otroškega dodatka v denarno socialno pomoč in jo predloži v obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS najkasneje do konca leta 2017.« Ugotavljamo, da Vlada RS do konca leta 2017 ni pripravila ustrezne zakonske rešitve.

Tudi v predlogu Resolucije o temeljnih oblikah družinske politike v RS 2018-2028 je prepoznana potreba, da družinska politika zopet postane avtonomna. S tem, ko so bili otroški dodatki, kot instrument družinske politike, z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preneseni med socialne transferje, se je družinska politika v pomembni meri spremenila v socialno politiko, zato je nujno potrebno, da družinska politika zopet postane avtonomna.

Pravico do otroškega dodatka so pred kratkim pridobili otroci staršev iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, kar je dalo otroškemu dodatku univerzalno noto, za socialno ogrožene družine ostaja otroški dodatek sredstvo za osnovno preživetje.

Primer: Enostarševska družina z enim otrokom ima cenzus denarne socialne pomoči na 430€mesečno (otroški dodatek štet kot dohodek), kar ne zadošča za preživetje enega odraslega in enega otroka! Cenzus je pod mejo preživetja celo za enega člana. Trenutno izračunani minimalni življenjski stroški za odraslegaso441€ mesečno.

Navedene nevladne organizacije pozivamo vse odgovorne v državi, predvsem Vlado RS, MDDSZ in Odbor za družino, socialne zadeve in invalide, da nemudoma sprožijo ukrepe, ki bodo pripeljali k ustrezni rešitvi in zavarovanju otrok iz najranljivejših družin. Upoštevajoč, da je potreba po posebni skrbi za otroka navedena v 56. členu Ustave RS in v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina sprejela 20. novembra 1989, ter priznana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (še posebej v 23. in 24. členu), v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (še posebej v 10. členu) ter v statutih in ustreznih aktih specializiranih agencij in mednarodnih organizacij, ki skrbijo za blaginjo otrok.

PETKA ZA NASMEH , Milan Jakopovič, l.r.

ZVEZA PRIJATELJEVMLADINE SLOVENIJE, Darja Groznik, l.r.

SLOVENSKA FILANTROPIJA, Tereza Novak l.r.

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, dr. Dušan Keber

UNICEF SLOVENIJA, Tomaž Bergoč, l.r.

NACIONALNI FORUM HUMANITARNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, Nataša Sorko, l.r

DRUŠTVO ALTRA, Suzana Oreški l.r.

ŠENT- SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, mag. Nace Kovač, l.r.

 

Nazaj
©2018 Rdeči križ Slovenije Izdelava: Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije