Na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS št. 7/93) in Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95, 49/98-odločba US in 89/99) je generalna skupščina Rdečega križa Slovenije na svoji seji dne 25. aprila 2006 sprejela

STATUT
RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE - ZVEZE ZDRUŽENJ

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj, je samostojna, humanitarna, prostovoljna zveza združenj Rdečega križa, ki po načelu enotnosti deluje na območju Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije, Zakonom o društvih, Zakonom o humanitarnih organizacijah, ženevskimi konvencijami ter dopolnilnima protokoloma, statutom Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca (v nadaljevanju: Gibanje) in s tem statutom.

2. člen

(1) Ime je: Rdeči Križ Slovenije - Zveza združenj.

(2) Kratica je: RKS

(3) Sedež je: Mirje 19, 1000 Ljubljana.

3. člen

(1) RKS je član Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, spoštuje njen Statut ter v skladu z določili Statuta izpolnjuje svoje članske pravice in dolžnosti.

(2) RKS je sestavni del Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter sodeluje z nacionalnimi društvi Rdečega križa in Rdečega polmeseca in z drugimi domačimi in tujimi organi in organizacijami, ki lahko sodelujejo in pomagajo RKS pri izpolnjevanju njegovih nalog in uresničevanju njegovih ciljev.

4. člen

Znak RKS je rdeči križ na belem polju, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949, dopolnilna protokola iz leta 1977, Pravilnik o uporabi znaka rdečega križa in rdečega polmeseca v nacionalnih društvih iz leta 1991 in Zakon o Rdečem križu Slovenije.

5. člen

RKS ima štampiljko okrogle oblike v velikosti premera 3 cm, v katerem je besedilo Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj in sedež zveze. V sredi štampiljke je znak rdečega križa. Druge simbole RKS določi glavni odbor s posebnim aktom.
6. člen

RKS je pravna oseba zasebnega prava v skladu Z zakonom o društvih.

7. člen

(1) Delovanje RKS je javno. Za zagotavljanje javnosti dela so odgovorni: predsednik RKS, podpredsednik RKS in generalni sekretar RKS, ki so hkrati pooblaščeni za dajanje informacij o dejavnosti RKS.

(2) Javnost delovanja za članstvo se zagotavlja tako, da se člane vabi na seje organov, skupščino in zbore, da se jim posreduje gradiva ter preko internega in javnega načina obveščanja.

(3) Javnost delovanja organizacije se zagotavlja tako, da se predstavnike sredstev javnega obveščanja vabi na seje, jim daje gradiva in druge informacije o svojem delu ter sklicuje tiskovne konference ter posreduje sporočila za javnost.

II. TEMELJNA NAČELA GIBANJA

8. člen

(1) RKS deluje po naslednjih temeljnih načelih Gibanja:

- HUMANOST
Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, rojeno iz želje, da bi brez razlikovanja pomagalo ranjencem na bojišču, si v mednarodnem in nacionalnem okviru prizadeva preprečevati in lajšati človeško trpljenje, kjerkoli naleti nanj. Varovati želi življenje in zdravje in zagotavljati spoštovanje človeškega bitja. Spodbuja medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi.

- NEPRISTRANSKOST
Gibanje ne razlikuje ljudi po narodnosti, rasi, verskem prepričanju, družbenem razredu ali političnem mnenju. Prizadeva si, da bi blažilo trpljenje posameznikov, pri čemer ga vodijo samo potrebe kakorkoli prizadetih ljudi, med katerimi daje prednost najnujnejšim primerom nesreče.

- NEVTRALNOST
Da bi ohranilo zaupanje vseh, se Gibanje nikoli ne sme postaviti na nobeno od sovražnih si strani niti zaplesti v politična, rasna, verska ali ideološka nasprotja.

- NEODVISNOST
Gibanje je neodvisno. Nacionalna društva, ki sicer pomagajo človekoljubnim službam svojih vlad vselej v skladu z zakoni svojih držav, morajo vedno ohraniti tudi svojo samostojnost, tako da lahko v vsakem trenutku ukrepajo po načelih Gibanja.

- PROSTOVOLJNOST
Gibanje je prostovoljno združenje za pomoč in solidarnost, ki ga ne žene želja po dobičku.

- ENOTNOST
V vsaki državi je lahko le en sam Rdeči križ ali Rdeči polmesec, ki pa mora biti odprt za vse. Njegova človekoljubna dejavnost mora obsegati celotno državno ozemlje.

- UNIVERZALNOST
Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, v katerem imajo vsa društva enak status, enake odgovornosti in dolžnosti in si vzajemno pomagajo, je razširjeno po vsem svetu.

(2) Ta načela morajo spoštovati in uresničevati RKS in vsa območna združenja Rdečega križa, njihovi organi in člani ter zaposleni, drugi sodelavci in prostovoljci Rdečega križa in s tem varovati ugled RKS.

III. CILJI IN NALOGE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE

9. člen

RKS pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi, naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi stanji.

10. člen

(1) RKS uresničuje svoje cilje z opravljanjem zlasti naslednjih nalog:

 seznanja javnost z mednarodnim humanitarnim pravom ter širi in uresničuje temeljna načela Gibanja ter aktivira svoje člane v prizadevanjih za uresničevanje mednarodne solidarnosti, za prijateljstvo med narodi in za mir v svetu,

 sodeluje s pristojnimi državnimi organi, zavodi in drugimi organizacijami v aktivnostih za varovanje zdravja, za zdrav način življenja in varstvo naravnega okolja,

 nagovarja in motivira ljudi za dajanje krvi, delov človeškega telesa in organizira krvodajalske akcije ter daje pobude za nadaljnji razvoj in napredek krvodajalstva,

 organizira in izvaja preventivno zdravstveno dejavnost in nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ter letovanje otrok,

 sodeluje s pristojnimi državnimi organi, socialnimi zavodi in drugimi organizacijami pri uresničevanju socialne politike ter organizira in daje pomoč socialno ogroženim posameznikom in skupinam,

 sodeluje pri izvajanju socialne in zdravstvene pomoči ljudem ob naravnih nesrečah, epidemijah in drugih večjih nesrečah ter v ta namen organizira solidarnostne akcije in skrbi za razdeljevanje pomoči,

 sodeluje s pristojnimi državnimi organi v pripravah za izvajanje zdravstvene in socialne pomoči ljudem v primeru oboroženih spopadov, aktivno sodeluje pri prvi pomoči, pri negi in zdravljenju ranjencev ter bolnikov, pri izvajanju socialne pomoči in drugih obveznostih, ki izhajajo iz ženevskih konvencij o zaščiti žrtev vojne in dopolnilnih protokolov,
 sodeluje in izvaja naloge v sistemu zaščite, reševanja in pomoči,

 sodeluje s pristojnimi vladnimi organi za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zaščito znaka rdečega križa in rdečega polmeseca,

 organizira hrambo in razporeja pomoč, ki jo dobi od nacionalnih društev Rdečega križa, drugih organizacij in posameznih darovalcev ter organizira zbiranje vladne in civilne solidarnostne pomoči v Republiki Sloveniji in jo ob mednarodni pomoči pošilja v tujino,

 sodeluje pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti otrok in mladine za uveljavljanje temeljnih načel Gibanja ter organizira in skrbi za njihovo vključevanje v RKS in njegove dejavnosti,

 izdaja informativne in druge publikacije s področja svojega delovanja oziroma publikacije, ki so splošno koristne za širšo javnost,

 ustvarja pogoje za letovanje otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič.

(2) RKS na teritoriju Republike Slovenije izvaja naloge in javna pooblastila preko svojih organov in strokovne službe in preko območnih združenj, katerih delo usmerja in usklajuje ter jim nudi vso potrebno strokovno pomoč pri izvajanju skupnih nalog in pri reševanju problemov.

(3) RKS namenja posebno skrb mladim, predvsem v smislu spoštovanja temeljnih načel Gibanja, skrbi za angažiranost in organiziranost mladih v okviru RKS ter s tem skrbi tudi za kontinuiteto delovanja RKS v Sloveniji.

11. člen

Za uresničevanje svojih ciljev in nalog lahko RKS in območna združenja ustanavljajo zavode, sklade in podjetja.

12. člen

(1) RKS z območnimi združenji opravlja naslednje naloge kot javno pooblastilo:

 organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije,

 izvaja naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah,

 izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije,

 organizira tečaje in izpite iz prve pomoči,

 organizira in usposablja enote za prvo pomoč,

 izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa,

 izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih,

 izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.

(2) O vseh dejstvih iz prejšnjega odstavka izdaja Rdeči križ Slovenije listine in potrdila, ki so enotna na teritoriju Republike Slovenije.

(3) Rdeči križ Slovenije pretežni del svojega programa izvaja na področju varovanja zdravja, velik del na področju socialnega varstva in pomoči ranljivim posameznikom in družbenim skupinam, na področju enot civilne zaščite ter izobraževanja na področju humanitarnega prava in človekovih pravic. Področja, ki jih zajema delovanje Rdečega križa Slovenije, so zelo raznolika, določajo pa jih ženevske konvencije in dopolnilna protokola, Statut Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Zakon o Rdečem križu Slovenije, Zakon o humanitarnih organizacijah, sprejete resolucije Mednarodnih konferenc Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter pomembnih strategij in smernic, sprejetih v okviru Gibanja ter strategij delovanja na nacionalnem področju Republike Slovenije.

(4) Del teh dejavnosti opravlja RKS tudi kot pridobitno dejavnost: tečaji in izpiti iz prve pomoči za voznike motornih vozil, tečaji in izpiti za reševalce iz vode, strokovna predavanja s teh področij za zunanje naročnike. Sredstva, pridobljena s takšno dejavnostjo, Rdeči križ Slovenije uporabi za svoje delovanje in razvoj materialne osnove teh dejavnosti, oziroma za uresničevanje osnovnega namena opravljanje humanitarne dejavnosti v skladu s tem statutom.

13. člen

RKS in območna združenja lahko v okviru temeljnega humanitarnega namena ter ciljev in nalog, opredeljenih z zakonom in tem statutom, za zagotavljanje materialne osnove svojega delovanja in izvajanja pooblastil ter upravljanje s svojim premoženjem, ustanavljajo po sklepu generalne skupščine RKS oziroma skupščine OZRK podjetja in družbe v skladu z zakonom in predpisi, ki veljajo na teritoriju Republike Slovenije. Pridobitne dejavnosti se opravljajo kot dopolnilna dejavnost, presežek dohodka nad odhodki pa RKS uporabi za uresničevanje osnovnega namena ter ciljev oziroma opravljanje humanitarne dejavnosti v skladu s tem statutom.
Rdeči križ Slovenije opravlja pridobitno dejavnost kot dopolnilno dejavnost osnovni dejavnosti v okviru nastanitvenih, gostinskih in trgovinskih dejavnosti v mejah zdravstvenih in socialnih programov mladinskih zdravilišč in letovišč ter strokovnega založništva s področja svojega delovanja.

IV. ČLANSTVO RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE

14. člen

(1) Član Rdečega križa je lahko vsak prebivalec Republike Slovenije ne glede na raso, spol, versko prepričanje, jezik in narodnost, družbeni razred ali politično mnenje, organiziran v območnem združenju. Pravice in dolžnosti prebivalcev, članov Rdečega križa Slovenije so opredeljene v statutih območnih združenj, vključno s pravico, da volijo in so izvoljeni v organe območnih združenj in RKS - Zvezo združenj. V statutih območnih združenj so opredeljene oblike članstva.

Postopki sprejema v članstvo ali izključitve iz članstva določajo statuti območnih združenj oziroma Pravilniki. Izključitev iz članstva je možna, če član krši določbe 40. člena tega statuta, ki določa tudi možnost pritožbe.

(2) Člani RKS-Zveze združenj so območna združenja Rdečega križa.

(3) Člani RKS prejmejo člansko izkaznico. Oblika članske izkaznice je enotna, obliko in vsebino predpiše Glavni odbor RKS-Zz.

15. člen

Član RKS je območno združenje, ki to izrazi s pisno izjavo, s katero se zaveže v celoti spoštovati ta statut. Izjava je priloga k temu statutu. Evidenco o podpisanih izjavah za glavni odbor vodi strokovna služba RKS.

16. člen

Pravice območnih združenj do RKS so:

 preko svojih zastopnikov sodelujejo pri delu in odločanju v organih RKS,

 volijo člane organov RKS,

 sodelujejo pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju projektov in programov RKS,

 RKS predstavijo problematiko s svojega delovanja in dajejo predloge za njeno reševanje,

 od RKS zahtevajo mnenje, stališča, pojasnila ter pomoč o posameznih vprašanjih s področja dejavnosti,

 da prejmejo od RKS finančna sredstva za izvajanje javnih pooblastil in druga finančna sredstva v skladu z letnim finančnim načrtom,

 organom RKS predlagajo izvrševanje določenih nalog in izvajanje akcij, ki so v skladu s politiko, ki jo določi generalna skupščina RKS, statutom RKS in programom dela RKS,

 so seznanjeni z delom organov RKS, tako, da jim RKS redno pošilja zapisnike in sklepe sej generalne skupščine, glavnega odbora, izvršnega odbora, nadzornega odbora, mnenja statutarne komisije in dokončne sklepe častnega razsodišča,

 predstavijo generalni skupščini ugovore na sklepe glavnega odbora in drugih organov RKS.

17. člen

Dolžnosti območnih združenj so, da:

 s svojim delom prispevajo k uresničevanju nalog RKS,

 spoštujejo statut RKS, druge splošne akte ter sklepe in odločitve njegovih organov,

 dajejo RKS informacije, ki so potrebne za opravljanje skupnih nalog,

 redno izpolnjujejo finančne in druge dogovorjene obveznosti do RKS,

 izvajajo program in ostale naloge nacionalnega pomena RKS,

 tekoče vodijo evidenco svojih članov,

 se udeležujejo sestankov, izobraževanj in drugih aktivnosti, ki jih zaradi učinkovitega izpolnjevanja programa dela organizira RKS,

 RKS posredujejo zapisnike sej skupščin, letna vsebinska in finančna poročila o delu območnega združenja, ter letni program dela območnega združenja.

18. člen

Članstvo v RKS preneha:
 s prenehanjem delovanja območnega združenja
 z izključitvijo iz članstva
 z izstopom

Po prenehanju članstva bivši član ne sme več uporabljati znaka rdeči križ in imena, v katerem je besedna zveza Rdeči križ. Prenehanje pravice uporabe znaka in imena se lahko objavi v javnih glasilih.

19. člen

Preden bi skupščina območnega združenja sklepala o prenehanju delovanja, mora predsednik območnega združenja o tem namenu pisno obvestiti glavni odbor RKS, ki mora na prvi naslednji seji sprejeti stališče in ga mora pisno posredovati območnemu združenju s ciljem ohraniti delovanje območnega združenja in ohranitvi delovanja RKS po teritorialnem principu.

20. člen

(1) Območno združenje je kot člana RKS mogoče izključiti le, če ta huje krši določila tega statuta. Hujša kršitev statuta pomeni kršitev temeljnih načel Gibanja ali kršitev, ki povzroči ali lahko povzroči večjo materialno ali moralno škodo RKS. Častno razsodišče razsoja o disciplinskih kršitvah na osnovi Zakona o Rdečem križu Slovenije, Pravilnika častnega razsodišča, Kodeksa delovanja voljenih predstavnikov, ki ju potrdi skupščina RKS in tega statuta. Razsodbe, ki jih častno razsodišče izreka, spremljajo ukrepi zoper člana: opomin, javni opomin, pogojna izključitev in izključitev iz članstva v RKS.

(2) Pobudo za začetek postopka lahko poda katerikoli član RKS ali območnih združenj, katerikoli organ RKS ali območnih združenj ali posamezen član teh organov. V postopku mora častno razsodišče najprej ugotoviti vzroke, ki so privedli do obravnave, poskušati te odpraviti, oziroma predlagati organom potrebna ravnanja. Drugostopenjski organ, ki presoja o pritožbi obravnavanega člana, je skupščina, katere sklep je dokončen, pri delu pa se opira na Zakon o Rdečem križu Slovenije, Statut, Pravilnik častnega razsodišča in Kodeks.

(3) Spore med člani obravnava in rešuje arbitraža, posebej opredeljena v tem statutu.

V. ORGANI RKS

21. člen

(1) Organi RKS so:
 generalna skupščina
 glavni odbor
 izvršni odbor
 nadzorni odbor
 častno razsodišče
 arbitraža
 statutarna komisija.

(2) Glavni odbor lahko imenuje tudi druge posvetovalne organe.

(3) V organe RKS in območnih združenj so lahko voljeni le posamezniki, ki so člani Rdečega križa, razen ko gre za predstavnike ministrstev. V organe ne morejo biti izvoljeni zaposleni v strokovnih službah RKS in območnih združenj in častni člani.

(4) Organi za svoje delovanje lahko sprejmejo poslovnike o delu.

Generalna skupščina

22. člen

Najvišji organ RKS je generalna skupščina. Sestavljajo jo zastopniki območnih združenj, ki zastopajo interese svojih območnih združenj v generalni skupščini RKS. Vsako območno združenje ima enega zastopnika.

23. člen

(1) Generalna skupščina, ki jo sklicuje glavni odbor, se sestane na redni seji vsako leto. Na pobudo glavnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo 1/5 območnih združenj se sestane tudi na izredni seji.

(2) Sklic generalne skupščine mora biti objavljen praviloma en mesec dni pred dnevom, za katerega je sklicana. Skupaj s sklicem je treba poslati tudi gradivo. Sestavni del gradiva naj bodo tudi predlogi sklepov k posamezni točki dnevnega reda.

(3) Izredna seja generalne skupščine se lahko skliče v krajšem roku kot redna skupščina, vendar ne manj kot 8 dni pred sejo izredne skupščine. Sklicati jo je treba v roku 1 meseca po dani zahtevi. Predlog za sklic izredne skupščine poda glavnemu odboru nadzorni odbor ali 1/5 območnih združenj. Če glavni odbor ne skliče izredne generalne skupščine v roku, jo skliče predlagatelj. Na izredni seji skupščina sklepa samo o zadevah, za katere je sklicana.

24. člen

(1) Vsako območno združenje ima pravico med letom dajati pobude glede uvrstitve posameznih tem na dnevni red generalne skupščine, vendar pa morajo obrazložen predlog podati RKS najkasneje 40 dni pred predvidenim datumom seje generalne skupščine. Po tem roku ne morejo več zahtevati uvrstitve posamezne zadeve na dnevni red generalne skupščine. V izjemno nujnih primerih, ko bi se sicer delala velika moralna in materialna škoda, ima po oddaji gradiv za sejo generalne skupščine le glavni odbor pravico na sami seji generalne skupščine predlagati dodatno točko dnevnega reda.

(2) O poteku seje generalne skupščine se vodi zapisnik. Za nemoteno delo generalne skupščine se na začetku seje po ugotovitvi sklepčnosti izmed navzočih zastopnikov izvolijo naslednja delovna telesa:

 delovno predsedstvo, ki ima predsednika in 2 člana,
 verifikacijska komisija, ki ima 3 člane,
 volilno komisijo, kadar so na dnevnem redu volitve, ki ima 5 članov
 dva overitelja zapisnika.

(3) Pravico razpravljati na seji generalne skupščine imajo tudi člani glavnega in nadzornega odbora, častnega razsodišča, statutarne komisije ter predsednik, podpredsednik in generalni sekretar, kakor tudi drugi k temu povabljeni gostje. Delovno predsedstvo lahko razpravo omeji. Po končani razpravi delovno predsedstvo oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje.

25. člen

(1) Generalna skupščina je sklepčna, če je navzočih toliko zastopnikov, da njihovi glasovi predstavljajo več kot polovico vseh glasov vseh zastopnikov. Generalna skupščina sprejema sklepe z večino glasov prisotnih, razen sklepov o spremembah statuta, o prenehanju RKS in v skladu s 5. odstavkom 21., ki jih mora sprejeti z 2/3 večino glasov zastopnikov s pravico glasovanja.

(2) Če se ugotovi, da skupščina ob sklicu ni sklepčna, se seja generalne skupščine preloži za 1 uro in se tedaj opravi, če je navzočih toliko zastopnikov, da njihovi glasovi predstavljajo več kot 1/3 vseh glasov vseh zastopnikov. Ob tako zmanjšani udeležbi se generalna skupščina ne more opraviti v preloženem terminu, če je na dnevnem redu predlog sprememb statuta ali predlog prenehanja RKS.

(3) Glasovanje na seji generalne skupščine je javno. Če se zastopniki na skupščini tako odločijo, je glasovanje lahko tudi tajno. Če gre za volitve predsednika, podpredsednika in članov glavnega odbora, razen predstavnikov ministrstev, je glasovanje tajno.

26. člen

Generalna skupščina ima naslednje pristojnosti:

 sprejema letni program dela RKS s finančnim načrtom ter srednjeročne programske usmeritve,

 razpravlja o delu in poročilih organov RKS ter sklepa o njih,

 sprejema statut RKS in njegove spremembe,

 odloča o spremembah načina organiziranja in delovanja RKS,

 obravnava in potrjuje vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju RKS,

 voli in razrešuje predsednika in podpredsednika RKS ter druge člane glavnega odbora - zastopnike območnih združenj, člane nadzornega odbora, častnega razsodišča ter statutarne komisije,

 potrjuje in razrešuje generalnega sekretarja RKS na predlog glavnega odbora ter ocenjuje njegovo delo,

 potrjuje in razrešuje člane glavnega odbora - zastopnike ministrstev,

 odloča o pobudah in pritožbah zoper sklepe glavnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča,

 generalno odloča o politiki razpolaganja z vsem nepremičnim premoženjem RKS,

 odloča o prenehanju RKS v primerih, ko to določa ta statut,

 imenuje častne člane RKS,

 odloča o ustanavljanju podjetij in družb v skladu s tem statutom in z Zakonom o društvih dopuščene pridobitne dejavnosti.

 sprejema višino članarine, na predlog Glavnega odbora RKS. Članarina mora biti izražena v valuti, ki jo določa zakon .

Glavni odbor

27. člen

Glavni odbor ima v okviru sklepov, splošnih smernic in programa dela RKS, ki jih sprejema generalna skupščina, vsa pooblastila, potrebna za ures¬ničitev nalog in ciljev RKS.

28. člen

(1) Glavni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in 14 zastopnikov območnih združenj, ki jih izvoli generalna skupščina, upoštevajoč načelo regionalne zastopanosti članstva, tako, da ima vsaka regija po enega člana, razen ljubljanska in mariborska, ki imata po dva člana.

(2) Člani glavnega odbora so lahko tudi zastopniki, ki jih predlagajo ministrstva pristojna za zdravstvo, socialno varstvo ter za obrambo in zaščito. V glavnem odboru so lahko največ skupaj trije zastopniki navedenih ministrstev, vendar iz vsakega ministrstva le po eden. Zastopnike ministrstev na poziv kandidacijske komisije predlaga posamezno pristojno ministrstvo. Zastopniki ministrstev nimajo pravice glasovanja.

29. člen

(1) Kandidacijski postopek vodi kandidacijska komisija, ki mora biti imenovana vsaj 3 mesece pred sejo generalne skupščine, na kateri se opravijo volitve. Kandidacijsko komisijo imenuje glavni odbor in ima 5 članov, pri čemer je predsednik eden izmed članov glavnega odbora.

(2) Kandidate za predsednika in podpredsednika lahko predlagajo območna združenja, glavni in nadzorni odbor RKS, predsednik, podpredsednik RKS in generalni sekretar RKS. Kandidati za predsednika morajo izpolnjevati najmanj pogoj univerzitetne ali visokošolske izobrazbe, obvezno pa je tudi aktivno znanje angleškega jezika, s svojim preteklim aktivnim delovanjem in osebnim angažiranjem v organizacijah Rdečega križa ali humanitarnih organizacijah pa so bistveno prispevali k uresničevanju temeljnega poslanstva Rdečega križa.

(3) Kandidate za člane glavnega odbora - zastopnike območnih združenj predlagajo območna združenja in sicer lahko vsako območno združenje po enega, razen območna združenja v ljubljanski in mariborski regiji, ki lahko predlagajo po dva kandidata. Kandidati se uvrstijo na kandidatno listo po regijah, tako, da so na kandidatni listi kandidati območnih združenj posamezne regije. Pregled regij in območnih združenj, ki sodijo v posamezno regijo, je priloga tega statuta. Glavni odbor mora ob vsaki spremembi, najmanj pa enkrat letno in sicer 60 dni pred redno sejo generalne skupščine, prilogo ažurirati in jo uskladiti z dejanskim stanjem. Kandidati za člane glavnega odbora so lahko posamezniki, ki so s svojim preteklim aktivnim delovanjem in osebnim angažiranjem v organizacijah Rdečega križa bistveno prispevali k uresničevanju temeljnega poslanstva Rdečega križa. Člane glavnega odbora - zastopnike območnih združenj generalna skupščina voli, zastopnike ministrstev pa zgolj potrjuje.

30. člen

Vsi predlagatelji kandidatov morajo skupaj z obrazloženimi predlogi za kandidaturo kandidacijski komisiji posredovati tudi pisno izjavo kandidata, s katero ta izjavi, da sprejema kandidaturo in bo v primeru izvolitve aktivno deloval v izvoljeni funkciji. Predlogi za kandidate se morajo kandidacijski komisiji poslati v zaprtih kuvertah, na katerih je označba "Za kandidacijsko komisijo - ne odpiraj". Kandidacijska komisija odpre kuverte na seji.

31. člen

(1) Vsak član glavnega odbora mora po izvolitvi oziroma imenovanju podpisati izjavo o Kodeksu delovanja v tem organu. Kodeks sprejme generalna skupščina.

(2) V primeru, da posameznemu članu glavnega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, deluje organ v ožji sestavi do prve naslednje generalne skupščine, razen če bi se število vseh članov glavnega odbora zmanjšalo pod 11 članov - tedaj je potrebno nemudoma izvesti nadomestne volitve za manjkajoče člane.

(3) Razrešitev predsednika, podpredsednika ali člana glavnega odbora lahko generalni skupščini predlaga katerikoli organ, ki je po tem statutu lahko predlagatelj za podajanje predloga za kandidiranje na te funkcije. Predlog za razrešitev mora biti pisen in obrazložen. Pobudo za razrešitev lahko poda najvišjemu organu v svoji organizaciji oziroma združenju vsak član Rdečega križa. Razlogi za razrešitev člana glavnega odbora so lahko predvsem:

 neaktivnost pri delu organa,

 delovanje, ki je v nasprotju s tem statutom,

 delovanje, ki materialno ali moralno škoduje RKS,

 zaradi prenehanja članstva v Rdečem križu.

32. člen

(1) Glavni odbor se sestaja na seji najmanj vsake 3 mesece. Seje so redne in izredne.

(2) Sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Izredna seja se skliče lahko na pobudo izvršnega odbora, nadzornega odbora, generalnega sekretarja ali na zahtevo tretjine članov glavnega odbora. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov z glasovalno pravico. Glavni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov na seji glavnega odbora. V nujnih primerih je seja glavnega odbora lahko korespondenčna. Na seje se obvezno vabi tudi generalnega sekretarja, po potrebi pa tudi druge delavce ali zunanje strokovnjake, če bi to koristilo delu glavnega odbora.

(3) Člane glavnega odbora voli generalna skupščina za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni ali imenovani, vendar največ za dve mandatni dobi zaporedoma.

(4) Za svoje delo je glavni odbor odgovoren generalni skupščini.

(5) Predsednik in podpredsednik sta lahko izvoljena v to funkcijo za največ dve zaporedni mandatni dobi.

33. člen

Glavni odbor ima naslednje pristojnosti:
 predlaga letni program nalog, ki jih RKS opravlja kot javno pooblastilo in ga predloži v sprejem Vladi Republike Slovenije,

 predlaga sklic seje generalne skupščine in pripravlja predlog dnevnega reda in gradiva za sejo generalne skupščine,

 voli in razrešuje člane izvršnega odbora,

 izvaja letni program dela RKS ter sklepe generalne skupščine,

 obravnava in predlaga letno vsebinsko in finančno poročilo za generalno skupščino,

 obravnava in predlaga letni program dela RKS s finančnim načrtom,

 sprejema letni plan krvodajalstva,

 sprejema letni načrt informativne dejavnosti,

 sprejema pravilnike in druge splošne akte RKS,

 sprejema letni načrt dela Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS ter imenuje vodjo tega zdravilišča na predlog generalnega sekretarja, izbranega na osnovi javnega razpisa in kandidatove vizije razvoja za daljše obdobje,

 odloča o mednarodnem sodelovanju in akcijah RKS,

 gospodari s premičnim in nepremičnim premoženjem RKS,

 podeljuje priznanja RKS,

 določa finančne obveznosti območnim združenjem v skladu s sprejetim letnim programom dela,

 sprejema letni program strokovne pomoči območnim združenjem na področju izvajanja javnih pooblastil,

 potrjuje sklepe, ki jih je sprejel izvršni odbor,

 sprejema predloge o ustanavljanju zavodov in skladov, ki jih potrdi generalna skupščina,

 daje smernice in nadzoruje izvajanje dejavnosti iz 13. člena tega statuta,

 odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev zaposlenih v strokovni službi RKS,

 potrjuje vsebino pogodbe o zaposlitvi za generalnega sekretarja, ki jo na podlagi sklepa glavnega odbora podpiše predsednik RKS,

 daje soglasje generalnemu sekretarju k razpolaganju s sredstvi in premičnim premoženjem ali k investicijam, katerih vrednost je višja od tolarske protivrednosti 20.000 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije,

 podpredsedniku odobri nastop predsedniških pooblastil v odsotnosti predsednika,

 imenuje delovna telesa in druge posvetovalne organe,

 izvaja naloge, ki jih narekujejo izredne razmere in potrebe za odpravo posledic na humanitarnem področju,

 izvaja druga naloge, ki mu jih določa ta statut.

34. člen

Glavni odbor ima glede območnih združenj naslednje pristojnosti:

 daje mnenje h kandidiranju sekretarja območnega združenja,

 daje pobudo za začetek postopka razrešitve s funkcije predsednika ali sekretarja območnega združenja, kadar deluje v nasprotju s temeljnimi načeli RKS ali huje krši ta statut,

 daje mnenje o skladnosti statuta območnega združenja s statutom RKS. V primeru neskladja predlaga naslednje postopke: predlog za uskladitev, predlog za disciplinski postopek in predlog za izključitev iz članstva,

 daje mnenje k ustanovitvi pravne osebe v skladu s tem statutom,

 predlaga enotno višino članarine za člane območnih združenj, neupoštevanje predloga pa je kršitev skupnih načel delovanja, o čemer odloča častno razsodišče; lahko daje smernice ali mnenja glede delovanja območnega združenja,

 opozarja območna združenja ob morebitnih ugotovitvah nepravilnosti ter pomaga pri odpravljanju vzrokov za nepravilnosti in morebitne konflikte,

 izvaja druge naloge, ki jih določa ta statut.

Izvršni odbor

35. člen

(1) Izvršni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik RKS in 3 člani, ki jih izvoli glavni odbor izmed svojih članov, za dobo štirih let. Trajanje mandata člana izvršnega odbora je skladno trajanju mandata, ki ga ima član v glavnem odboru.

(2) V primeru, da posameznemu članu izvršnega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, glavni odbor na prvi naslednji seji izvoli novega člana izvršnega odbora.

(3) Glede razrešitve veljajo določila, kot veljajo za razrešitev članov glavnega odbora.

36. člen

(1) Izvršni odbor je operativno-izvršilni organ glavnega odbora, ki je odgovoren glavnemu odboru.

(2) O vseh zadevah sprejema odločitve v obliki pisnih sklepov in tekoče poroča glavnemu odboru. Sklepe izvršnega odbora na prvi naslednji seji potrdi glavni odbor. V kolikor posameznega sklepa izvršnega odbora glavni odbor ne potrdi, ga razveljavi in sam odloči o predmetni zadevi.

(3) Izvršni odbor se sestaja najmanj enkrat na mesec. Seje so sklepčne, če je prisotnih več kot polovica članov. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih članov. V nujnih primerih je seja izvršnega odbora lahko tudi korespondenčna. Na seje se obvezno vabi generalnega sekretarja, po potrebi pa tudi druge delavce ali zunanje strokovnjake, če bi to koristilo delu izvršnega odbora.

37. člen

Izvršni odbor odloča o zadevah iz pristojnosti glavnega odbora v okvirih, ki jih določi glavni odbor, predvsem pa:

 opravlja naloge skupnega pomena za delovanje RKS in območnih združenj,

 izvaja naloge iz letnega programa dela RKS in spremlja njegovo uresničevanje,

 pripravlja dnevni red in gradivo za seje glavnega odbora,

 oblikuje predloge sklepov za glavni odbor,

 daje soglasje generalnemu sekretarju k razpolaganju s sredstvi in premičnim premoženjem ali k investicijam, katerih vrednost je višja od tolarske protivrednosti 10.000 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije,

 izvaja sklepe glavnega odbora ter spremlja uresničevanje in izvajanje sprejetih sklepov generalne skupščine in glavnega odbora,

 odloča o podelitvi nagrad, priznanj in pohval, ki jih podeljuje RKS,

 izvaja druga pooblastila in naloge, ki mu jih določa ta statut.

Nadzorni odbor

38. člen

(1) Nadzorni odbor je sestavljen iz 5 članov, ki jih izvoli generalna skupščina za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni, vendar skupaj največ za dve zaporedni mandatni obdobji. Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika. Naloga nadzornega odbora je, da opravlja stalni nadzor nad finančno materialnim poslovanjem RKS in da spremlja delo organov in funkcionarjev ter nadzira sklad¬nost njihovega delovanja z določbami statuta, računovodskih standardov in drugimi veljavnimi predpisi s tega področja.

(2) Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo območna združenja, glavni in nadzorni odbor RKS, predsednik, podpredsednik RKS in generalni sekretar RKS. Kandidati za člana nadzornega odbora morajo poznati delovanje Rdečega križa ter imeti izkušnje s področja materialno finančnega poslovanja. Glede predlaganja kandidature za člane nadzornega odbora veljajo smiselna določila 29. člena tega statuta.

(3) V primeru, da posameznemu članu nadzornega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, je potrebno nemudoma izvesti nadomestne volitve za manjkajočega člana. Glede razrešitve veljajo določila, kot veljajo za razrešitev članov glavnega odbora.

39. člen

(1) Nadzorni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. V nujnih primerih so seje nadzornega odbora lahko tudi korespondenčne. Sejo nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora, sejo pa mora sklicati tudi na pobudo predsednika, podpredsednika, generalnega sekretarja ali člana glavnega ali izvršnega odbora. Na seje se po presoji vabi tudi generalnega sekretarja, obvezno pa ob pripravi poročila nadzornega odbora.

(2) Seje nadzornega odbora so sklepčne, če je prisotnih več kot polovica članov. Sklepe sprejme z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko pri svojem delu angažira tudi zunanje finančne strokovnjake ali revizorje.

(3) Nadzorni odbor je odgovoren generalni skupščini in ji mora poročati za vsako koledarsko leto.

(4) Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej glavnega in izvršnega odbora, vendar brez pravice glasovanja. Pravico imajo do vpogleda v vso dokumentacijo RKS.

Častno razsodišče

40. člen

(1) Častno razsodišče obravnava in razsoja o kršitvah članov tako posameznikov kot OZRK in KORK. Kršitve so lahko povezane: s kršitvijo določil Zakona o RKS, tega statuta, Etičnega kodeksa, temeljnih načel ter uporabe znaka in imena. Zoper odločitve častnega razsodišča je možna pritožba na generalno skupščino RKS, katere odločitev je dokončna.

(2) Častno razsodišče ima 3 člane in 3 namestnike, ki jih izvoli generalna skupščina za dobo štirih let. Člani so lahko ponovno imenovani, vendar skupaj za največ dve zaporedni mandatni dobi. Člani častnega razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. V primeru, da posameznemu članu častnega razsodišča iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, je potrebno nemudoma izvesti nadomestne volitve za manjkajočega člana. Glede razrešitve članov častnega razsodišča velja določilo 3. odstavka 31. člena.

(3) Kandidate za člane častnega razsodišča lahko predlagajo območna združenja, glavni in nadzorni odbor RKS, predsednik, podpredsednik RKS in generalni sekretar RKS. Častno razsodišče poda lahko mnenje glede predlaganih članov. Glede predlaganja kandidature za člane častnega razsodišča velja določilo 30. člen tega statuta.

(4) Častno razsodišče razsoja v senatu. Za svoje delo je odgovorno generalni skupščini. V primerih ugotovljenih kršitev statuta RKS s strani člana RKS lahko izreče opomin, javni opomin ali pa odloči o izključitvi člana. Odločitev mora biti izdana v obliki pisnega in obrazloženega sklepa, zoper katerega ima kršitelj pravico do pritožbe v roku 15 dni po prejemu. Pritožba zadrži izvršitev sklepa. O pritožbi odloča generalna skupščina.

(5) Podrobnejša določila o vodenju postopkov in izrekanju sankcij določa poseben pravilnik, v katerem so opredeljene kršitve in sankcije. Pravilnik potrdi skupščina.

Statutarna komisija

41. člen

(1) Statutarna komisija je sestavljena iz 5 članov, ki jih izvoli generalna skupščina za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ za dve zaporedni mandatni dobi. Komisija izmed sebe izvoli predsednika. Kandidate za člane statutarne komisije lahko predlagajo območna združenja, glavni in nadzorni odbor RKS, predsednik, podpredsednik RKS in generalni sekretar RKS. Večina članov statutarne komisije morajo biti posamezniki, ki glede na izobrazbo ali delovne izkušnje izkazujejo izkušnje na področju dela s pravnimi akti. Glede predlaganja kandidature za člane statutarne komisije velja določilo 2. odstavka 29. člena tega statuta.

(2) Naloge komisije so: pripravlja in razlaga statut ter organizacijske, strokovne in druge akte RKS in območnih združenj ter presoja njihovo skladnost z veljavno zakonodajo in temeljnimi mednarodnimi akti Rdečega križa. Statutarna komisija tudi presoja skladnost statutov in drugih aktov območnih združenj s statutom RKS, drugimi akti in sklepi generalne skupščine in drugih organov ter predlaga glavnemu odboru mnenja v zvezi s tem.

(3) Seja statutarne komisije je sklepčna, če so prisotni vsaj trije člani. Sklepe sprejme z večino glasov vseh članov komisije. Statutarna komisija lahko k svojemu delu povabi tudi zunanje strokovnjake, vendar ti nimajo pravice glasovanja.

(4) Sejo statutarne komisije sklicuje predsednik statutarne komisije. Seja se lahko skliče na predlog kateregakoli člana statutarne komisije.

(5) Seja statutarne komisije je lahko tudi korespondenčna.

(6) Na seji statutarne komisije se piše zapisnik, ki se, ko je v celoti sestavljen, pošlje članom statutarne komisije, generalnemu sekretarju in tistim OZRK, na katere se je seja nanašala. Zapisnik se sestavi tudi v primeru korespondenčne seje.

(7) Dokumentacijo za sejo statutarne komisije po navodilu predsednika statutarne komisije pripravi strokovna služba RKS. Vsa dokumentacija, vključno z zapisniki , se hrani na sedežu Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana.

(8) Statutarna komisija najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča Glavnemu odboru RKS.

Predsednik

42. člen

(1) Predsednik RKS vodi RKS, skrbi za zakonitost in javnost delovanja organov RKS ter zastopa in predstavlja RKS v pravnem prometu. Predsednik predvsem:

 sklicuje in vodi seje glavnega in izvršnega odbora,

 generalni skupščini predstavi poročilo o delovanju in stanju RKS,

 koordinira delo organov RKS,

 predstavlja RKS in ga zastopa pred državnimi organi ter drugimi organi in organizacijami ter Gibanjem tako doma kot v tujini,

 skupaj z generalnim sekretarjem je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta RKS,

 izvršuje druge naloge, ki mu jih naloži generalna skupščina, glavni ali izvršni odbor ali jih določa ta statut.

(2) Mandatna doba predsednika je štiri leta. Predsednik je lahko izvol¬jen največ za dve zaporedni mandatni dobi.

(3) Generalna skupščina lahko predsednika, poleg razlogov, ki veljajo za člane glavnega odbora, predčasno razreši tudi, če obstajajo naslednji razlogi:

 ne deluje v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi akti, na katerih temelji delovanje organizacije Rdečega križa,

 če skupščina ne sprejme letnega vsebinskega in finančnega poročila RKS,

 če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo materialno ali moralno škodo RKS ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti.

Podpredsednik

43. člen

(1) Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in ga nadomešča, kadar je predsednik odsoten, pri čemer ima enake pristojnosti kot predsednik. Podpredsednik je izvoljen za štiri leta in je lahko ponovno izvoljen, vendar skupaj največ za dve zaporedni mandatni dobi. Če nastopi situacija odsotnosti predsednika, v kateri bi moral podpredsednik izvajati pooblastila predsednika, mora podpredsednik o tem takoj obvestiti glavni odbor, ki mora podpredsedniku odobriti nastop predsedniških pooblastil. Glavni odbor mora v sklepu o dodelitvi predsedniških pooblastil podpredsedniku zaradi odsotnosti predsednika določiti tudi trajanje tega pooblastila ter morebitne posebne omejitve.

(2) Generalna skupščina lahko podpredsednika predčasno razreši na enak način in iz enakih razlogov kot to velja za predsednika.

Generalni sekretar

44. člen

(1) Generalni sekretar RKS je izvršni funkcionar RKS in je odgovoren za uresničevanje smernic in sklepov skupščine, glavnega, izvršnega in nadzornega odbora RKS.

(2) Generalni sekretar RKS skrbi za zakonitost dela strokovne službe in mora organe RKS opozoriti na odločitve in ravnanja, ki so v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.

(3) Generalni sekretar v odsotnosti predsednika in podpredsednika ali po njunem pooblastilu predstavlja RKS in ga zastopa pred državnimi organi in sodišči ter v odnosih z domačimi in tujimi organizacijami ter Gibanjem.

(4) Generalni sekretar organizira in vodi delo strokovne službe RKS ter je odgovoren za njeno delo, predvsem pa:

 odgovarja za pravilno in pravočasno izvedbo vseh potrebnih nalog za nemoteno delovanje RKS v skladu s sprejetimi dokumenti in sklepi,

 pripravlja predloge letnih vsebinskih in finančnih poročil o delovanju RKS za generalno skupščino,

 o svojem delu poroča predsedniku, izvršnemu in glavnemu odboru,

 izmed delavcev strokovne službe imenuje svojega namestnika, po predhodnem mnenju glavnega odbora,

 je prisoten na sejah glavnega, izvršnega in po potrebi na sejah nadzornega odbora ter na generalni skupščini, vendar brez pravice glasovanja,

 je zadolžen za redno koordinacijo strokovnih služb in sekretarjev območnih združenj ter vodi in usmerja kolegij sekretarjev,

 je skupaj s predsednikom ali podpredsednikom odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta RKS v skladu s tem statutom in pooblastili, ki jih da glavni odbor,

 sprejema izvedbene akte s področja organizacije in delovnih razmerij zaposlenih v skladu z internimi akti,

 izvaja druge naloge, ki jih določa ta statut ali mu jih določijo organi RKS.

(5) Generalni sekretar je imenovan za štiri leta na predlog glavnega odbora in je lahko ponovno imenovan. Glavni odbor izbira kandidate na podlagi javnega razpisa. Generalna skupščina lahko razreši generalnega sekretarja pred iztekom mandata iz enakih razlogov kot predsednika, pa tudi če nastopi kateri od razlogov, ko delovno razmerje preneha po samem zakonu. Predlog za razrešitev lahko poda glavni odbor.

(6) Generalni sekretar ima namestnika, ki v njegovi odsotnosti organizira delo strokovne službe, tako da to nemoteno poteka. Namestnik generalnega sekretarja nima pooblastil za prevzemanje obveznosti in podpisovanje finančne dokumentacije. Če nastopi nujna situacija, ko bi sicer nastala škoda, mora dati predsedniku pobudo za sklic seje izvršnega odbora.

VI. ORGANIZIRANOST RKS

45. člen

(1) RKS je zveza območnih združenj, ki jo tvorijo člani, vključeni v krajevnih, četrtnih in občinskih organizacijah oziroma območnih združenjih.

(2) Struktura organiziranosti je sledeča:
 krajevna, četrtna ali občinska organizacija,
 območno združenje,
 Rdeči križ Slovenije kot zveza območnih združenj (RKS).

(3) RKS in območna združenja so pravne osebe, druge organizacijske enote pa nimajo statusa pravnih oseb.

(4) Območna združenja lahko sodelujejo tudi v okviru pokrajine ali regije pri oblikovanju skupnih stališč ali predlogov. Sodelovanje v okviru regije ni organizacijska enota RKS, temveč oblika dela območnih združenj in RKS.

(5) RKS in območna združenja imajo tudi strokovne službe za izvajanje operativnih nalog, ki skrbijo tudi za izvajanje zakonskih pooblastil, vodenje zbirke podatkov in organiziranje službe za poizvedovanje v skladu z Zakonom o Rdečem križu.

RKS zagotavlja območnim združenjem enotno člansko izkaznico in enotno pristopno izjavo.

Območna združenja morajo opredeliti svoje delovanje v skladu z načeli, določenimi v 8. členu tega statuta. Območna združenja so neločljivi del RKS. Upoštevati morajo statut RKS in sklepe organov RKS. Statut območnega združenja mora biti usklajen s statutom RKS.

Območna združenja

46. člen

(1) Območna združenja so ustanovljena in organizirana na določenih teritorialno zaokroženih območjih, opredeljenih ob konstituiranju Rdečega križa na podlagi zakona in imajo status pravne osebe zasebnega prava, ki ga pridobijo z registracijo pri pristojni upravni enoti. Območna združenja izvajajo javna pooblastila v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije.

(2) Območno združenje združuje člane, ki so organizirani v krajevnih in občinskih organizacijah.

(3) Notranjo organizacijo in strokovne službe, zastopanje in pooblastila območnih združenj se določijo s statutom, ki ga sprejme skupščina, kot najvišji organ območnega združenja. S statutom morajo območna združenja zagotoviti takšno notranjo organiziranost, da lahko izvajajo naloge in pooblastila, ki izhajajo iz temeljnih nalog gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca in ki jih določajo Zakon o Rdečem križu, Ženevske konvencije in program RKS.

Za uresničevanje nalog in pooblastil morajo območna združenja oblikovati najmanj naslednje organe:
- skupščino
- območni odbor
- nadzorni odbor
- častno razsodišče
- komisijo za področje javnih pooblastil

Poleg teh organov ima vsako območno združenje sekretarja, ki je pristojen za izvajanje nalog sprejetih v okviru organov. Območna združenja imajo lahko tudi izvršni odbor in druge komisije.

47. člen

Zaradi enotnosti delovanja in opravljanja nalog ter javnih pooblastil RKS za celotno državo morajo območna združenja predložiti svoje statute RKS v presojo in pridobiti pozitivno mnenje, da je statut OZRK usklajen s tem statutom.

RKS lahko poda pripombe in priporočila na predloženi statut območnih združenj in določi rok za dopolnitev statuta.

RKS lahko zadrži vključitev območnega združenja v RKS, če ugotovi, da statut območnega združenja ni v skladu s statutom RKS.

VII. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV IN ARBITRAŽA

48. člen

Medsebojni spori med RKS in območnimi združenji se rešujejo sporazumno z medsebojnim popuščanjem. V primeru, da spora ni možno rešiti sporazumno, lahko vsaka od udeleženih strank v sporu predloži spor v reševanje arbitraži. Postopek pred arbitražo se prične z vložitvijo tožbe in je zato v tem primeru pristojnost sodišča izključena.

49. člen

Skupščina RKS sprejme listo arbitrov na predlog območnih združenj RK. Lista arbitrov vsebuje 15 imen, ki so lahko izbrani za arbitre in 5 imen, ki so lahko predsedniki arbitraže. Osebe, ki so določene za predsednike arbitraže, morajo imeti visoko izobrazbo pravne smeri.

50. člen

Postopek pred arbitražo se začne s tožbo, ki mora biti sestavljena v skladu z Zakonom o pravdnem postopku. V tožbi mora tožnik navesti tudi svojega arbitra z liste arbitrov. Tožba se vroči nasprotni stranki z pozivom, da tudi ta imenuje svojega arbitra.

Imenovana arbitra po prejšnjem odstavku imenujeta oziroma določita predsednika arbitraže iz oseb, ki so za to določeni v listi arbitrov. Arbitraža sama izbere pravila postopka. Pri tem uporabi pravila postopka, ki je določen pri stalni arbitraži Gospodarske zbornice Slovenije ali pravila arbitraže, ki delujejo pri zavarovalnicah.

51. člen

Odločitev arbitraže je dokončna. Odločitev arbitraže se lahko izpodbija samo s tožbo iz razlogov, ki jih določa 477. in 478. člen Zakona o pravdnem postopku.

VIII. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE

52. člen

(1) RKS pridobiva sredstva od:
 članarine,
 javnih sredstev Republike Slovenije in javnih sredstev občin,
 donacij,
 prihodkov iz sredstev FIHO in drugih ustanov, namenjenih humanitarni dejavnosti,
 dohodkov od pridobitne dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s tem statutom,
 sponzorskih prispevkov,
 daril in volil,
 dohodkov, zbranih v Tednu Rdečega križa, Tednu solidarnosti ter drugih stalnih in občasnih akcijah,
 iger na srečo,
 prostovoljnih prispevkov,
 drugih virov.

(2) RKS razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta in zaključnega računa. Če se ustvari presežek dohodka, se uporabi za izvajanje dejavnosti.

(3) Nadzor nad razpolaganjem s sredstvi RKS izvaja nadzorni odbor. Na predlog glavnega in nadzornega odbora se angažira zunanjega pooblaščenega javnega revizorja.

53. člen

Finančno in materialno poslovanje se vodi na podlagi Pravilnika o finančno materialnem poslovanju, v katerem se določi način in oblike zbiranja podatkov o finančno materialnem poslovanju. Pravilnik mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

54. člen

(1) Nepremičnine se lahko kupujejo ali odtujujejo tretjim osebam le na podlagi odločitve generalne skupščine, če gre za premoženje RKS ter skupščine območnega združenja, če gre za premoženje območnega združenja.

(2) Glavni odbor generalnemu sekretarju, območni odbor pa sekretarju lahko omeji pooblastila glede razpolaganja s premičninami in sredstvi RKS oziroma območnega združenja.

(3) Premoženje RKS, ki predstavlja kompleks Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič, je posebnega pomena za RKS. Zato glede razpolaganja s tem premoženjem lahko glavni odbor sprejema odločitve le na podlagi in v okviru sklepov generalne skupščine.

55. člen

Sredstva, ki jih RKS dobi iz javnih sredstev Republike Slovenije za naloge, ki jih opravlja kot javna pooblastila in sredstva iz 52. člena se delijo na območna združenja po načelih, ki jih določi glavni odbor v skladu s prispevkom območnih združenj pri uresničevanju letnega programa RK Slovenije.
56. člen

(1) Premoženje RKS sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last RKS in so kot take vpisane v evidenco popisa premoženja RKS. Premoženje območnega združenja sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last območnega združenja in so tako vpisane v evidenco popisa premoženja posameznega območnega združenja.

(2) V primeru prenehanja RKS se proračunska sredstva vrnejo v proračun, preostalo premoženje pa se s sklepom generalne skupščine, ki bo odločala o prenehanju delovanja, prenese na društvo, ki je po dejavnosti in ciljih utemeljeno na univerzalnih načelih humanitarnega prava podobno RKS ter je ustanovljeno na podlagi zakona.

IX. STROKOVNA SLUŽBA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE

57. člen

Zaposleni v RKS, Mirje 19 in v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič tvorijo delovno skupnost.

58. člen

(1) Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in drugih nalog za izvajanje programov in delovanje organov RKS, strokovno pomoč pri izvajanju programov območnih združenj ter izvajanje zakonskih pooblastil se ustanovi strokovna služba. Organizacijo in sistematizacijo strokovne službe določi glavni odbor RKS na predlog generalnega sekretarja RKS.

(2) Strokovna služba izvaja vsa operativna dela in naloge, ki predstavljajo izvajanje konkretnih nalog RKS. Strokovno službo vodi generalni sekretar.

(3) Vodja Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič je neposredno podrejen generalnemu sekretarju. Generalni sekretar s sklepom pooblasti vodjo in določi stopnjo samostojnosti in odgovornosti.

(3) Sredstva za delo strokovne službe se zagotovijo iz sredstev RKS v okviru finančnega načrta.

(4) Organiziranost strokovne službe in sistemizacijo delovnih mest v delovni skupnosti ter druga razmerja, ki se tičejo delavcev, se določijo v splošnih aktih RKS, ki jih sprejme glavni odbor.

(5) Organiziranost in delovanje strokovnih služb v območnih združenjih določijo območna združenja.
(6) Strokovne službe RKS in območnih združenj med seboj sodelujejo tudi preko strokovnega kolegija sekretarjev, ki se praviloma sestaja enkrat mesečno. Kolegij sekretarjev vodi generalni sekretar. Zapisnike s svojih sej strokovni kolegij sekretarjev posreduje glavnemu odboru.

59. člen

(1) Delavci v delovni skupnosti so lahko redno zaposleni ali pogodbeni (honorarni) sodelavci. V imenu RKS sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem ali drugo pogodbo s pogodbenim sodelavcem generalni sekretar po predhodnem soglasju glavnega odbora.

(2) Glede delovnih razmerij se upošteva kolektivna pogodba za zdravstvo in socialno varstvo, veljavna delovno pravna zakonodaja ter splošni akti RKS, ki se nanašajo na delovna razmerja.

X. PRENEHANJE RKS

60. člen

RKS preneha obstajati:

 na podlagi sklepa generalne skupščine RKS, ki lahko o prenehanju sklepa le, če ni več zakonske podlage za obstoj RKS,
 po zakonu.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

61. člen

(1) RKS mora svoje interne akte uskladiti s tem statutom v roku 1 leta po sprejemu tega statuta.

(2) V obdobju do izteka mandata, šteto od volilne skupščine 3. aprila 2003, so poleg članov glavnega odbora, ki jih določa 28. člen tega statuta, člani glavnega odbora tudi generalni sekretar in 3 sekretarji območnih združenj.

(3) Omejitev mandatov, ki jo določa ta statut za predsednika, podpredsednika in člane organov RKS in območnih združenj začne veljati za volitve in imenovanja, ki bodo izvedena na podlagi tega statuta.

62. člen

(1) Območna združenja morajo svoje delovanje in statute uskladiti s tem statutom do 31.12.2006.
(2) Če ob sprejemu statuta iz 1. odstavka tega člena mandat članom organov še traja, lahko območna združenja v statutu določijo, da se organi volijo po novem statutu šele ob izteku teh mandatov.

63. člen

Debeli rtič je poseben organizacijski del strokovne službe, ki izvaja predvsem preventivno zdravstveno dejavnost in dejavnost nadaljnjega bolnišničnega zdravljenja in letovanja otrok, pa tudi nastanitveno dejavnost in pomožne dejavnosti, ki omogočajo izvajanje navedenih glavnih dejavnosti, kakor tudi letovanja po socialnih in posebnih programih psiho-socialne terapije za posebej ogrožene skupine in posameznike

64. člen

RKS je dolžan pred odločanjem o spremembah statuta na generalni skupščini predlog sprememb posredovati skupni komisiji Mednarodnega odbora Rdečega križa/Mednarodne federacije za statute nacionalnih društev.

65. člen

Ta statut je bil sprejet na seji generalne skupščine dne 25. aprila 2006. S sprejemom tega statuta preneha veljati statut, sprejet na seji generalne skupščine dne 14.10.1997 s spremembami, sprejetimi na korespondenčni seji generalne skupščine dne 4.7.2002, kakor tudi statut, sprejet na izredni skupščini 14. februarja 2003 s spremembami, sprejetimi na redni generalni skupščini z dne 03. april 2003, kakor tudi spremembe, kakor tudi statut sprejet na skupščini 4. maja 2004..

Statut in spremembe statuta se predložijo pristojnemu organu, pri katerem je RKS registriran, v 15 dneh po sprejemu.

Predsednik Rdečega križa Slovenije
Prim. Janez Remškar, dr. med