Vodstvo in organi

prof. dr. Dušan Keber, dr. med., predsednik RKS

Dušan Keber, rojen 3.8.1947, v Mariboru, je leta 1972 končal študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specializacijo iz interne medicine pa leta 1978. Leta 1990 je postal redni profesor interne medicine, leta 1995 pa višji zdravstveni svetnik. Med leti 1990 in 1995 je bil predstojnik Katedre za interno medicino, med 1983 in 1996 direktor Kliničnega oddelka za žilne bolezni, med 1996 in 2000 strokovni direktor Kliničnega centra, med 2001 in 2004 minister za zdravje. Po letu 2004 je bil svetovalec v UKC Ljubljana ter pri zdravstvenih reformah v več državah jugovzhodne Evrope in Vietnamu.

Med neprofesionalnimi zadolžitvami je potrebno omeniti njegovo predsedovanje Zdravstvenemu svetu (od leta 1988 do leta 1991) in članstvo od leta 1992 do 2000, predsedovanje Svetu za znanost in tehnologijo (od leta 1994 do leta 1998), članstvo v Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije (od leta 1993 do leta 1998) ter sodelovanje pri vodenju več tujih in domačih strokovnih združenj. Večkrat je bil izbran v najožja svetovalna telesa direktorata Evropskega urada SZO, en mandat je bil podpredsednik Svetovalnega odbora za področje medicine pri Direktoratu EU za znanost in tehnologijo.

V letih 1988-1991 je bil član najožjega vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic (Bavčarjev odbor), leta 1994 se je prvič pridružil kaki politični stranki: Demokratski stranki in je preko njene združitve postal član LDS. Leta 2007 je iz LDS izstopil. Ni član nobene politične stranke. Je med pobudniki za ustanovitev Gibanja za ohranitev javnega zdravstva (ZaNas), ki ga podpira več kot 75.000 državljanov.

Na strokovnem področju je sooblikoval doktrine za obravnavo ateroskleroze, arterijske in venske tromboze ter rehabilitacije srčnih bolnikov. Njegovo pedagoško delo zajema poleg dodiplomskega študija medicine še številna podiplomska izobraževanja zdravnikov, veliko pa se ukvarja tudi s prosvetljevanjem javnosti. Na raziskovalnem področju je prispeval nova spoznanja na področju fiziologije raztapljanja krvnih strdkov. Je avtor ali soavtor več kot 400 bibliografskih enot, od tega več kot 50 člankov v najuglednejših tujih strokovnih revijah, več kot 500 poljudnih člankov in kolumen, dveh strokovnih priročnikov in številnih zbornikov. Organiziral je več mednarodnih in domačih strokovnih srečanj. Bil je recenzent in član uredniškega odbora pri štirih najpomembnejših mednarodnih strokovnih revijah s področja tromboze in mentor 18 doktorjem in magistrom znanosti. Na strokovno-organizacijskem področju je potrebno omeniti njegov prispevek pri reformi dodiplomskega in podiplomskega študija medicine (uvedba šestletnega študija, sekundariat, specializacije), pri uvedbi strokovne akreditacije terciarnih zdravstvenih ustanov, pri akreditaciji strokovnega dela zdravnikov, pri uveljavitvi bibliometričnih kriterijev za ocenjevanje raziskovalnega dela. pri klasifikaciji zdravil in zdravstvenih storitev ter pri vzpostavljanju smernic za nacionalni raziskovalni program.

Pomembno je prispeval k razvoju financiranja zdravstvenega sistema.

Njegovo ministrovanje (2001-2004) označujejo priprava in izvajanje obsežne zdravstvene reforme, začetek odkritega obravnavanja napak v zdravstvu, skrajševanje čakalnih dob, velik zagon pri vzpodbujanju zdravega načina življenja in preprečevanju kroničnih bolezni, zlasti srčnih in žilnih bolezni ter raka in protialkoholna in protikadilska zakonodaja.

Poleg svojih poklicnih in javnih zadolžitev je Dušan Keber opravil veliko prostovoljnega dela na področju splošne humanitame dejavnosti, zlasti pri varovanju in krepitvi zdravja. Spada med pionirje promocije zdravega načina življenja in preprečevanja srčno-žilnih bolezni. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil organizator in strokovni vodja prvih koronarnih klubov in kasneje zveze koronarnih klubov, ki povezujejo bolnike po prebolelem srčnem infarktu v skrbi za zdrav način življenja in ki danes vključuje 16 klubov in društev po vsej Sloveniji s skoraj štiri tisoč člani. Njegovo angažiranost za javno zdravje dokazuje več sto člankov, kolumen in intervjujev za različne medije o zdravem načinu življenja ter številna predavanja po različnih krajih Slovenije. Njegovo dolgoletno prizadevanje je leta 2002 kulminiralo v sprejemu Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Kot minister za zdravje se je intenzivno osebno angažiral pri pripravi in sprejemu tobačne in alkoholne zakonodaje, prehranske politike in strategije spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje, pa tudi pri programih zgodnjega odkrivanja raka Zora, Dora in Svit. V zadnjih letih se v svojih člankih vse bolj posveča problematiki socialne neenakosti in izključenosti ter nujnosti večje solidarnosti in socialne poveznosti. Znano je njegovo več kot desetletno prizadevanje za opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je znatno zmanjšalo solidarnost na področju javnega zdravstva.

Za študijske uspehe je prejel priznanja, med njimi Oražnovo nagrado za najboljšega študenta Medicinske fakultete, dve študentski Prešernovi nagradi in dve nagradi Sklada Borisa Kidriča. Leta 1994 je prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Leta 2013 je prejel Plaketo Ministrstva za zdravje za izjemne dosežke pri snovanju in izvajanju Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni.

 

 

 

IRENA NEČEMER, podpredsednica RKS

ZVONKA JEŠELNIK, podpredsednica RKS

RENATA BRUNSKOLE, generalna sekretarka

ŽIVLJENJEPIS

Rodila sem se 25. aprila 1970 v Novem mestu in tam obiskovala osnovno in srednjo šolo. Po poklicu sem diplomirana ekonomistka, specialistka poslovne ekonomije Ekonomsko – poslovne fakultete Maribor. 17 let sem delala v banki na različnih področjih, od dela za bančnim okencem do opravljanja bančnih poslov s fizičnimi in pravnimi osebami, direktorice tržnega segmenta in vodje poslovalnice. Leta 2002 sem bila izvoljena za predsednico Krajevne skupnosti Suhor in podpredsednico Območnega združenja Rdečega križa Metlika. V obdobju od 2006 do 2011 sem bila županja Občine Metlika, postala sem prva županja v 641–letni zgodovini Metlike in Bele krajine; v letu 2008 pa sem postala tudi naj županja po izboru bralcev Dolenjskega lista. V letu 2008 sem bila prvič izvoljena za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije in bila istočasno nepoklicna županja Občine Metlika. Aktivna sem bila tudi na področju mednarodnega sodelovanja s pobratenimi občinami, za kar je Občina Metlika v Strasbourgu prejela Evropsko diplomo za mednarodno sodelovanje; leta 2010 pa tudi častno zastavo Sveta Evrope. Leta 2011 sem bila drugi mandat izvoljena za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije iz Bele krajine in februarja 2012 za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije. 15. decembra 2014 sem bila na zboru članov potrjena za generalno sekretarko Rdečega križa Slovenije za mandatno obdobje štirih let.

Sem poročena in mati dveh otrok. Z družino živim na Hrastu pri Suhorju v občini Metlika.

Nisem članica nobene politične stranke.

Prostovoljstvo

V organih Rdečega križa Slovenije na lokalni ravni  sem dolgoletno uspešno in aktivno delovala ter dobro spoznala delovanje nevladnih organizacij. V obdobju od 2002 do 2006 sem bila tudi podpredsednica Območnega združenja Rdečega križa Metlika.

Za kaj se zavzemam?

"Delati z ljudmi z roko v roki" je vodilo, ki me spremlja od rojstva, zato so mi ves čas blizu temeljna načela mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Med sodelovanjem z ljudmi spoznavam njihove potrebe, probleme, stiske in težave. Eden od največjih izzivov v vlogi generalne sekretarke Rdečega križa Slovenije - Zveze združenj je ljudi povezovati, pri čemer bom angažirala vse svoje znanje, strokovnost in izkušnje, ki sem jih pridobila z vodenjem na lokalni in državni ravni, zavzemanjem za izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije, trdim delom v Zvezi združenj, z območnimi združenji in na mednarodni ravni želim prispevati k rasti kakovosti dela največje humanitarne organizacije v Sloveniji.

Moj življenjski moto je: "Če lahko ljudem pomagaš, jim pomagaj!".

Pripete datoteke

Glavni odbor RKS

  • IRENA NEČEMER, podpredsednica RKS 
  • ZVONKA JEŠELNIK, podpredsednica RKS

 

Predstavniki ministrstev:

  • JANJA ROMIH, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • JERNEJ HUDOHMET, Ministrstvo za obrambo
  • BERNARDA KOCIPER, Ministrstvo za zdravje


Predstavniki regij:

  • ALEŠ VREČKO, CELJSKA REGIJA
  • MOJCA MIHEVC, DOLENJSKA REGIJA
  • MARJAN GANTAR, GORENJSKA REGIJA
  • VOJKO GMAJNER, KOROŠKA REGIJA
  • ALOJZ KOVAČIČ, MARIBORSKA REGIJA
  • ALEŠ ŠTUBLER, NOTRANJSKA REGIJA
  • MARIJA JEREB, OBALNO KRAŠKA REGIJA
  • SILVA VRAČKO, POMURSKA REGIJA
  • BREDA DRENEK SOTOŠEK, POSAVSKA REGIJA
  • JURIJ TOMŠIČ, SEVERNO PRIMORSKA REGIJA
  • METKA PODPEČAN, ZASAVSKA REGIJA.

Upravni odbor RKS

  • RENATA BRUNSKOLE, predsednica
  • MATJAŽ ČREŠNOVAR
  • BILJANA DJAKOVIĆ
  • MAŠA GERMŠEK SENČAR
  • MATJAŽ MARINČEK
  • BARBARA OZIMEK
  • DORA SEDMAK
  • BOŠTJAN NOVAK
  • BORIS PLAVŠIČ

Nadzorni odbor RKS

  • DARKO RATAJC, predsednik
  • STANKA DREŠČEK
  • TATJANA ARČAN
  • PETRA HOJNIK
  • IVANKA ZUPANČIČ

Statutarna komisija RKS

  • RUDI ZADNIK
  • HILDA ŽIŽKO
  • BLAŽ RAZVORNIK
  • MATIC JADRIČ
  • ​dr. POLONCA KOVAČ

Častno razsodišče RKS

  • VERONIKA BREGANT
  • IVICA ŠILEC
  • KIRA ZORMAN

Namestniki članov častnega razsodišča RKS

  • MILENA MIKLAVČIČ
  • JOŽEF NEMANIČ
  • MARTIN SMODIŠ
©2017 Rdeči križ Slovenije Izdelava: Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije