Prostovoljstvo je najbolj stvaren dokaz solidarnosti in nesebičnosti človeške rase. Na način, kot ga izvajajo prostovoljci Rdečega križa, presega tudi rasne, kulturne, jezikovne in geografske pregrade med ljudmi. Več kot 14.000 prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije deluje domala v vsaki vasi in vsaki mestni ulici in prav njim gre zahvala, da prepoznavamo vse tiste ljudi v naši bližini, ki potrebujejo pomoč. Bili so med tistimi, ki so v največji meri lajšali življenje beguncev med prečkanjem Slovenije pred dobrim letom.
Prostovoljec namenja svoj čas in znanje, ne da bi v zameno za to pričakoval materialno korist. Kako pojasniti vzgibe, ki ga vodijo, da leto za letom žrtvuje dneve, tedne in mesece svojega časa za pomoč drugim ljudem, ki do take pomoči ne bi mogli priti drugače, še najmanj z denarjem, ki ga nimajo? Ne gre dvomiti: gre za kristalno čisto čustvo sočutja, človečnosti in solidarnosti, ki ga prostovoljec ne želi omadeževati niti z mislijo, kaj šele pričakovanjem kakršnega koli povračila. Gre tudi za občutek sokrivde in iz nje izvirajoče potrebe, da bi prispeval k izravnavanju izkrivljene slike človeškega sobivanja, ki ga zaznamuje tekmovanje in premagovanje soljudi. In gre tudi za osebno zadovoljstvo in ponos, da dela pravo stvar.
Prostovoljstvo ni le pomoč pri lajšanje stiske in osebnostni rasti drugih, je tudi orodje za lastno rast, saj poleg ostalega prispeva k boljšim študijskim in delovnim uspehom prostovoljcev. Na ravni družbe prispeva k odpravljanju nestrpnosti in predsodkov, socialni povezanosti, miru, vzdržnemu razvoju in razvijanju vrednot solidarnosti, s tem pa k večji družbeni blaginji. Vlade vseh, tudi najbogatejših držav, se morajo zavedati nenadomestljivosti prostovoljstva in ga vzpodbujati z vsemi mehanizmi, ki jih imajo na voljo.
Na današnji dan je nagrado za najzaslužnejšega prostovoljca, ki jo podeljuje Državni svet RS, prejel gospod Stane Kalan, prostovoljec iz RKS OZ Kranja, za kar mu iskreno čestitamo!
Ob mednarodnemu prazniku prostovoljstva se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljkam in prostovoljcem RKS. Vemo, da nam jih ni teba pozivati, naj vztrajajo še naprej. V njihove vrste vabimo nove člane, zlasti mlade, saj bodo kot prostovoljci hitreje spoznali, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je tudi za lastno blagostanje, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen.
dr. Dušan Keber, predsednik RKS
