V kompleksnem in vse bolj ranljivem svetu, ki se sooča z ekonomskimi in zdravstvenimi krizami, dolgotrajnimi konflikti, migracijami in razseljevanjem, vse večjim številom nesreč zaradi podnebnih sprememb in tehnoloških tveganj, prostovoljci in osebje Rdečega križa ter Rdečega polmeseca vsako leto pomagamo milijonom ljudi ob nesrečah in v oboroženih spopadih. Vsak dan, vsako uro držimo našo zavezo humanosti tako, da smo prisotni tam, kjer trpijo ljudje. Želimo priti prvi in odhajamo med zadnjimi tudi takrat, ko mnogi bežijo. Ker nam je mar. Povsod in za vsakogar.
Od leta 1948 praznujemo 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Ta dan se spominjamo poguma in dosežkov več kot 100 milijonov članov, prostovoljcev in podpornikov, ki delujemo v 190 državah sveta. Ta dan smo ponosni, da smo del največje humanitarne mreže na svetu za pomoč ljudem v stiski. Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter nacionalna društva pripravimo na ta dan številne dogodke, da bi naše poslanstvo in dejavnost predstavili kar največ posameznikom, civilni družbi in vladam sveta. Na ta dan jim sporočamo, da vsaka, tudi najbogatejša družba potrebuje prostovoljce in humanitarne organizacije, ki jih povezujejo, saj smo prav mi, sodržavljani, sosedje in naključni mimoidoči, nepogrešljivi, ko je potrebno pomagati nekomu med nami. Želimo jim sporočiti, da nas potrebujejo in naj nam pomagajo, da bomo mi lahko pomagali njim. Na ta dan želimo pritegniti k naši dejavnosti nove prostovoljce, nove krvodajalce in nove donatorje.
Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja.
Prostovoljke in prostovoljci ter osebje Rdečega križa Slovenije vsako leto pomagamo vsakemu desetemu prebivalcu Slovenije bodisi z odpravljanjem posledic naravnih ali drugih nesreč ali drugo obliko pomoči. Pridobivamo krvodajalce in izvajamo krvodajalske akcije, zbiramo hrano in oblačila, izvajamo izobraževanje na področju laične prve pomoči, iščemo pogrešane osebe in se še na številne druge načine odzivamo na klice na pomoč.
Rdeči križ Slovenije kot del nacionalnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira usposabljanja prostovoljcev za opravljanje nalog, ki jih določajo Ženevske konvencije, in zagotavlja pogoje za pripravo in pošiljanje humanitarnih pomoči, da lahko v primeru nesreče izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi in ukrepe za sprejemanje, nastanitev in preskrbo ogroženih ljudi. Pogosto se ob nesrečah pojavi povečana potreba po krvi, zato je za take primere ključno motiviranje krvodajalcev, da se odzovejo takrat, ko jih najbolj potrebujemo.
Naš cilj je, da bi preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči postalo del splošne izobrazbe in usposobljenosti, zato sodi v celoten proces izobraževanja od vrtca do srednje šole in jo je potrebno pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo. Prizadevamo si, da bi skozi proces usposabljanja in osveževanja znanj usposobili in opogumili čim več državljanov, da bi kot očividci nezgode takoj priskočili na pomoč.
S hrano, oblačili in plačili položnic pomagamo posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva, ki si iz različnih razlogov ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za preživetje, in tako prispevamo k lajšanju revščine, odpravljanju socialne izključenosti in zmanjševanju neenakosti.
Z vključevanjem mladih v svoje vrste želimo okrepiti svoje prostovoljske vrste in povečati obseg humanitarnih aktivnosti v vsaki lokalni skupnosti. Mladim ponujamo dodatne neformalne priložnosti za pridobivanje znanja in veščin, ki jih bodo obogatili in povečali njihov prispevek družbi, sami pa z njimi postajamo močnejša in modernejša organizacija, ki je zmožna odgovoriti na humanitarne izzive današnjega sveta.
V skrbi za zdravje se zavzemamo za celosten in povezan pristop in se po načelu prostovoljnosti, solidarnosti in strokovnosti vključujemo v organizirana prizadevanja za varovanje in krepitev zdravja. Prizadevamo si, da so naše aktivnosti kar se da v sozvočju z aktivnostmi drugih organizacij, skupin in institucij, ki delujejo v okviru sistema javnega zdravja.
Dan Rdečega križa je priložnost, da poglobljeno razmislimo, kaj pomenijo načela, na katerih temelji naše gibanje: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Ta dan je prilika, da se ponovno zavežemo, da bomo pri svojem delu upoštevali, da so vsi, ki potrebujejo pomoč, za nas enaki, in da je edina prednost, ki jo priznavamo, prednost tistega, ki je v večji stiski.
Renata Brunskole, dr. Dušan Keber,
generalna sekretarka RKS predsednik RKS
