Nacionalna društva Rdečega križa in države EU bi se morale skupaj spopasti z izzivom migracij

Nacionalna društva Rdečega križa smo izjemno zaskrbljena zaradi zaznanih humanitarnih posledic nedavnega dogovora, ki sta ga glede zajezitve migracij v Evropo dosegla Turčija in EU.

Skrbi nas, da bo uresničevanje tega dogovora morebiti ogrozilo mednarodno in evropsko zakonodajo na področju begunskih in človeških pravic. Obenem želimo poudariti, da morajo vsi napori EU in držav članic za naslavljanje te humanitarne krize v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti. To vključuje predvsem obvezo glede spoštovanja pravice zaprositi za azil za vse prosilce za azil, dostop do pravičnih ter učinkovitih postopkov za določitev statusa begunca in obvezo zagotoviti brezpogojno zaščito pred vračanjem, vključno z verižnim vračanjem.

Za političnimi pogajanji o številkah, finančnih dogovorih in poskusih zapiranja meja, se dogaja obupan beg na desetine tisoč ranljivih ljudi – moških, žensk, očetov, mater in otrok – ki vsakodnevno tvegajo svoja življenja, da bi dosegli varno zavetišče v Evropi. Zdi se nam, da dogovor med EU in Turčijo odseva pomanjkanje sočutja in človečnosti ter ne upošteva dejanske narave obupa, ki je to množico ljudi prisilila k odločitvi za tako nevarno pot. Po naših izkušnjah imajo politike odvračanja in zapiranja meja omejen učinek na zmanjševanje ranljivosti ljudi, ki se soočajo z obupom. Nasprotno, samovoljna preverjanja na meji in kriminalizacija neregularnega gibanja večinoma povečajo izpostavljenost najbolj ranljivih, predvsem žensk in otrok, ter jih izpostavljajo dodatnim tveganjem, vključno z ločitvijo od družine, spolno zlorabo, trgovanjem, nasiljem in smrtjo. Kot smo videli znova in znova, zaprtje meje hitro povzroči nastanek novih poti.

Priča smo nastanku hude humanitarne krize v Grčiji

To je Evropska kriza, ki potrebuje dejanska in resnična dejanja solidarnosti med državami. Niti Grčija niti Turčija ne moreta sami poskrbeti za vse migrante, ki vstopajo na njuna ozemlja. Kljub naporom EU za zaustavitev migracijskih tokov v Grčijo, na otoke te mediteranske države vsakodnevno prispe preko 1.000 ranljivih migrantov. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), je bilo samo v letu 2016 do 28. marca registriranih 164.338 prihodov. V Grčiji je po ocenah trenutno preko 45.000 ljudi ujetih v neznosnih razmerah. Osebje Rdečega križa Grčije in nacionalnih društev Rdečega križa, ki je bilo v Grčijo napoteno za urejanje humanitarnih razmer, je vsakodnevno priča ljudem, ki spijo v šotorih, se soočajo s temperaturami pod ničlo, z negotovim dostopom do sanitarnih storitev, hrane, osnovnih življenjskih potrebščin, zdravstvene oskrbe in izobrazbe. Po sklenitvi dogovora med EU in Turčijo je bilo na tisoče ljudi iz grških otokov prepeljanih na celino, kar je povzročilo velikansko zmedo in paniko. To bo verjetno še dodatno poslabšalo že tako negotove humanitarne razmere, s katerimi se soočajo migranti na celini.

Ohranjanje varnosti in dostojnega življenjskega standarda za migrante v Grčiji in Turčiji, zahteva velike in usklajene napore s strani vseh držav članic EU. Izključno preprečiti gibanje ljudi ne rešuje te humanitarne krize, ampak le ustvarja novo. Zavedati se moramo, da se soočamo s posledicami nerešenih konfliktov in ekstremne revščine, ki zahtevajo politične rešitve.

Poiskati trajno in bolj humano rešitev

Medtem ko Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca nadaljuje z nudenjem pomoči in zaščite ranljivim migrantom na migracijskih poteh, morajo države članice EU skupno prevzeti odgovornost in poiskati trajno ter bolj humano rešitev.

Pozdravljamo napore držav članic EU za zagotavljanje preselitev in premestitev, a obsežnost trenutne krizne situacije potrebuje bolj obsežne zaveze in njihovo čim prejšnjo izvajanje v povezavi z ostalimi načrti, ki beguncem omogočajo dostop do zaščite, vključno s humanitarnimi vizami in ponovnimi združitvami družin. Po naših podatkih se želi preko 40 % Sircev, ki pristanejo na grških otokih, pridružiti družinskim članom, ki se že nahajajo v ostalih državah članicah. Prav tako je pomembno, da nobeden izmed izvedenih ukrepov ne prizadene beguncev iz drugih držav, kot so Afganistan, Irak in Eritreja, ki se z željo po pridobitvi mednarodne zaščite prav tako odločajo za nevarno prečkanje morja s ciljem prispeti v Evropo.

Nacionalna društva Rdečega križa se zavedamo izzivov, ki jih trenutni položaj na področju migracij, predstavlja za vlade EU. Kljub temu pa smo prepričani, da bi se morale države članice EU in nacionalna društva Rdečega križa s tem izzivom spopasti skupaj. Od naših vlad pričakujemo, da bodo storile več, obenem pa smo pripravljeni takoj priskočiti na pomoč. Zato EU odločno pozivamo, da:

vsem migrantom, ne glede na njihovo nacionalnost ali status, zagotovi dostop do humanitarne pomoči in zaščite po celotni migracijski poti, vključno z mejami in žarišči,
nacionalnim društvom Rdečega križa/Rdečega polmeseca zagotovi nemoten in učinkovit dostop do vseh migrantov, ne glede na njihov pravni položaj, z namenom nudenja celovite humanitarne pomoči in zaščite,
zagotovi, da imajo vsi prosilci za azil omogočeno pravico zaprositi za status begunca in da so deležni zaščite v skladu s Konvencijo ZN o beguncih in ustrezno zakonodajo EU. Vsi prosilci za azil morajo imeti dostop do pravne pomoči in pravico do individualnega pregleda njihovih prošenj,  
ustvari dodatne priložnosti za varne in zakonite poti v Evropo, vključno s preselitvijo, humanitarnimi vizami in postopki združitve z družino. Vojna in nesreče pogosto povzročijo ločitev družin, pri čemer otroci in starejši ostanejo v državi izvora. Mednarodno in EU pravo države članice EU obvezuje k spodbujanju ponovnega združevanja družinskih članov,
zažene namenske iskalne in reševalne akcije po celotnem Sredozemlju in zagotovi pomoč migrantom v stiski,
si kot prednostno nalogo zada sodelovanje z ostalimi državami za zagotavljanje varne, nemotene in trajne humanitarne pomoči žrtvam konflikta in nasilja. Potrebno je doseči trajne rešitve teh konfliktov. Drugače ljudem ne bo preostalo drugega kot da zapustijo svoje domove za zagotovitev lastne varnosti in varnosti za svojo družino.

Dogovor "eden notri, eden ven" med EU in Turčijo želi za vsakega Sirca, ki je bil v Turčijo vrnjen iz Grčije, preseliti enega izmed sirskih beguncev, ki se nahajajo v Turčiji. Ta dogovor bo povzročil vračanje vseh "neregularnih" beguncev, ki iz Turčije prihajajo na grške otoke, pri čemer bo vse stroške krila EU.

Stališče so podpisali predsatvniki nacionalnih društev Rdečega križa:

Werner Kerschbaum, generalni sekretar, Rdeči križ Avstrije
Pierre Hublet, generalni sekretar, Rdeči križ Belgije – francoska skupnost
Michael Adamson, generalni direktor, Rdeči križ Britanije
Takis Neophytou, generalni direktor, Rdeči križ Cipra
Anders Ladekarl, generalni sekretar, Rdeči križ Danske
Kristiina Kumpula, generalna sekretarka, Rdeči križ Finske
Profesor Jean-Jacques Eledjam, predsednik, Rdeči križ Francije
Liam O'Dwyer, generalni sekretar, Rdeči križ Irske
Francesco Rocca, Predsednik, Rdeču križ Italije
Uldis Likops, generalni sekretar, Rdeči križ Latvije
Gintarė Guzevičiūtė, v.d. generalnega sekretarja, Rdeči križ Litve,
Gijs de Vries, generalni director, Rdeči križ Nizozemske
Asne Havnelid, generalni sekretar, Rdeči križ Norveške
Irena Nečemer, zakonita zastopnica in podpfredsednica, Rdeči križ Slovenije
Javier Senent, predsednik, Rdeči križ Španije
Ulrika Årehed Kågström, generalna sekretarka, Rdeči križ Švedske
Markus Mader, direktor, Rdeči križ Švice
Silviu Lefter, Generalni dirketor, Rdeči križ Romunija
Riina Kabi, Generalni sekretar, Rdeči križ Estonije
Zuzana Rosiarová Kesegová, Generalna sekretarka, Rdeči Križ Slovaške

©2019 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije