22. in 23. novembra 2019 je v Kranjski gori potekla I. Mednarodna znanstvena konferenca prve pomoči z naslovom Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: Kje so meje?
Konferenca je je bila usmerjena v iskanje skupnih točk in razmejitev prve in nujne medicinske pomoči. Če so opredelitve prve in nujne medicinske pomoči nedvoumne, postajajo te meje z napredkom znanja, vključevanjem prvih posredovalcev in z uporabo sodobne opreme za oskrbo v praksi vse bolj zabrisane. Za uspešno okrevanje ali celo preživetje nenadno obolelega in poškodovanega pa je ključno dobro povezovanje/sodelovanje enega in drugega nivoja oskrbe. Tako sodelovanje je odločilno tudi pri iskanju znanstveno podrtih dokazov o učinkovitosti ukrepov prve pomoči na mednarodni ravni, kar je podlaga za sprejemanje smernic.
Namen I. mednarodne znanstvene konference je bil širjenje rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov in izzivov prvi pomoči in nujni medicinski pomoči v njunih skupnih prizadevanjih za reševanje življenj ter preprečevanje negativnih posledic poškodb in/ali nenadnih obolenj. Udeleženci konference so se seznanili s stanjem sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji in v Avstriji kot enega ključnih elementov sodobnega zdravstvenega sistema. Letno se v Evropi v okviru nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca usposobi več kot 4 milijone ljudi. Primer dobro usposobljenih laikov iz prve pomoči predstavljajo v Sloveniji člani ekip prve pomoči, teh je preko 5000. V okoljih, kjer ustanavljajo sistem prvih posredovalcev, bi veljalo razmisliti tudi o možnosti večjega vključevanja tega potenciala. Pomembne vir je tudi AED baza Slovenije, v kateri je evidentiranih preko 1800 AED-jev, usklajenost podatkov v registru z dejanskim stanjem na terenu pa ostaja izziv tudi v prihodnje. Zato je v pripravi nov register javno dostopnih AED-jev, ki bo v pomoč zdravstvenem dispečerju, da bo očividca v primeru srčnega zastoja znal usmerit do najbližjega javno dostopnega AED-ja. Z usposabljanjem iz prve pomoči je treba začeti že pri otrocih v vrtcih, ga nadaljevati v osnovni in srednji šoli, ter ga kasneje v življenju obnavljati, načini posredovanja znanja in veščin pa morajo biti prilagojeni ciljnim skupinam. Vsako letno obnavljanje znanja pa je pomembno tudi za licencirane predevajte prve pomoči, lahko tudi preko gradiva, ki ga prejmejo. Rezultati raziskave izveden v Srbiji so pokazali, da v tem primeru dosežejo visoko raven znanja na obnovitvi licence po petih letih. Na konferenci je bila večkrat izpostavljena tudi pobuda, da bi se vsebine prve pomoči sistematično vključile v učni program osnovnih in srednjih šol, več usposabljan pa bi bilo treba nameniti tudi ranljivim skupinam prebivalcev. Taki tečaji ostajajo zaenkrat zgolj kot izjeme primerov dobre prakse. V Sloveniji se največ ljudi sezani s prvo pomočjo v okviru vozniška izpita, izziv, ki ostaja pa je, kako voznike spodbuditi k obnavljanju znanja PP. Slednje ostaja izziv za zdravstvene delavce, kako znanje prve pomoči v odmerjenem času na učinkovit način posredovati likom. Primer učinkovitega pristopa je metoda petih prstov kot opomnik ob izvajanju temeljih postopkov oživljanja. V Sloveniji je dajanje prve pomoči visoko postavljana moralna obveza posameznika. Strah pred tožbo (še) ni pomemben zaviralni dejavnik za dajanje prve pomoči, vendar ima lahko potencial stereotipa in zahteva ustrezno osvetlitev na tečajih in v literaturi.
Na konferenci so domači in tuji strokovnjaki tako skušali odgovorit na nekatera aktualna vprašanja in odprli še več novih, kar zavezuje ključne deležnike k organizaciji druge konference čez leto dni. Takrat bo dobra priložnost za razpravo o novostih v smernicah za oživljanje, saj njihov izid pričakujemo v letu 2020. Konferenco je organiziral Rdeči križ Slovenije ob podpori Ministrstva za zdravje ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter ob partnerstvu Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravstvene fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodelujoče inštitucije niso slučajne, saj jih združuje tudi moto konference »S skupnimi močmi rešujemo življenja«.
Povzel dr. Damjan Slabe
