Podnebne spremembe predstavljajo enega od največjih izzivov človeštva. Njihove uničevalne posledice močno vplivajo tako na naravno kot tudi družbeno okolje. Požari uničujejo gozdove in mesta, nevihte in močne poplave povzročajo opustošenja na poseljenih območjih, zaradi katerih so ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove. Poleg materialne škode smo vsako leto priča izgubi tisočih življenj.

NOBENA DRŽAVA NI VARNA PRED NARAVNIMI NESREČAMI, KI POSTAJAJO VSE BOLJ POGOSTE IN NEPREDVIDLJIVE.

Samo v letu 2017 so gozdni požari v Evropi uničili 1,2 milijona hektarjev površin in terjali 127 smrtnih žrtev. Med njimi so bili tudi gasilci. V letu 2019 so požari prizadeli arktični krog in ustvarili oblake pepela in dima, večje od ozemlja Evropske unije. Poletje leta 2019 je prineslo črn dim, ki je prekrival nebo vse od Sibirije na vzhodu, do Brazilije na zahodu, od Sredozemlja na jugu ter do Arktike na severu. Posledice so se odražale v tragični izgubi življenj.

ZA SPOPADANJE S TOVRSTNIMI NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI MORAMO PRILAGODITI NAŠE ODZIVNE MEHANIZME.

Ko pride do naravnih nesreč, se moramo odzvati odločno, hitro in usklajeno. Prizadevati si moramo za boljšo preventivo in posledično pripravljenost na kompleksne krizne izzive v prihodnje. Predvsem pa je pomembno, da delujemo skupaj. Nobena država se ne bi smela sama spopadati z naravnimi nesrečami. Solidarnost predstvlja enega izmed glavnih ciljev Evropske unije. Civilna zašcita in humanitarna pomoc

Solidarnost in sodelovanje sta vsekakor vodilni načeli EU. V okviru tega je v EU od leta 2001 vzpostavljen skupni evropski mehanizem za civilno zaščito – odzivni sistem za primer nesreč, ki prizadetim državam omogoča, da na pomoč pokličejo druge evropske države. V preteklosti smo se z mehanizmom uspešno odzvali na več kot 300 prošenj za pomoč znotraj in izven EU.

Ta mehanizem je sedaj še močnejši zahvaljujoč načrtu rescEU – dodatni rezervi sredstev (npr. helikopterjev, letal za gašenje požarov in drugih sredstev) na področjih, kjer so bile v preteklosti na evropski ravni ugotovljene vrzeli. Takšni viri se lahko hitro uporabijo za dopolnjevanje državnih virov, ko je to potrebno. Nov sistem ni le »varna mreža« za zbiranje strokovnjakov, ekip in sredstev, temveč krepi tudi našo skupno sposobnost preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na naravne nesreče.

ZAKAJ POTREBUJEMO MOČNEJŠI IN ZMOGLJIVEJŠI SISTEM?

Zaradi ekstremnih vremenskih pogojev se je pojavila potreba po razširitvi medsebojne pomoči evropskih držav. Ključno je predvsem izboljšati sistem nudenja pomoči v primerih, ko se številne države spopadajo z naravnimi ali drugimi nesrečami. V zadnjih letih države, ki so jih prizadeli požari v naravi, niso prejele pomoči, saj takrat nobena druga evropska država ni bila zmožna ponuditi gasilcev ali letal za gašenje požara.

To se nikoli več ne bi smelo zgoditi. Avgusta 2019 se je Grčija soočila z nujnim primerom: V roku 24 ur je po vsej državi izbruhnilo vsega skupaj 56 gozdnih požarov. Takrat je evropski mehanizem za civilno zaščito prvič aktiviral rezervo, ki predstavlja mehanizem rescEU. Na prizadeto območje so bila iz Italije in Španije poslana tri letala, ki so Grčiji pomagala obvladati požare.

Vsem državam sem hvaležen za njihovo pomoč in prispevek k mehanizmu rescEU. Ponosen sem na vse gasilce in druge ljudi po vsej Evropski uniji, ki so se prvi odzvali na dogodek in še naprej tvegajo svoja življenja za reševanje ljudi in omejevanje ekoloških in gospodarskih izgub.

EVROPSKI MEHANIZEM ZA CIVILNO ZAŠČITO JE IZJEMEN SISTEM.

Da bom lahko izkoristil ves potencial novega sklada rescEU in zagotovil, da bomo imeli prava sredstva za reševanje vseh vrst nujnih primerov, si bom še naprej aktivno prizadeval izboljšati sodelovanje držav članic Evropske unije. Sodelovanje je ključnega pomena za izgradnjo sistema, ki bo EU omogočal uspešno spopadanje z vse hujšimi naravnimi nesrečami.

Janez Lenarčič Evropski komisar za krizno upravljanje

Več informacij

https://ec.europa.eu/echo/

ECHO-COMM-CP@ec.europa.eu