Človek naša prva skrb

Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes

Rdeči križ Slovenije je danes predstavil znanstveno monografijo o razvoju humanitarnosti na Slovenskem od začetkov do danes. Z avtorico dr. Darjo Kerec, docentko za področje slovenske in obče novejše zgodovine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, se je o njenem delu pogovarjala zaslužna profesorica dr. Maca Jogan.

V Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je predstavitev pričel predsednik RKS Alojz Kovačič. Avtorici in ekipi, ki je pripravljala knjigo, se je najprej zahvalil za njihovo delo. Gre za neprecenljiv prispevek k osvetlitvi vloge Rdečega križa za razvoj sočutne in solidarne skrbi v Sloveniji. Avtorica, lektorica, oblikovalec in recenzenta so svoje delo opravili pro bono.

V nadaljevanju je predsednik RKS Alojz Kovačič avtorici dr. Darji Kerec in lektorici Mojci Marn podelil posebno priznanje za njuno delo, ki je omogočilo izid znanstvene monografije, o kateri je recenzent dr. Peter Mikša napisal: “izvirno delo – prvo te vrste.”

 

Letos teče 153. leto delovanja Rdečega križa na Slovenskem, obenem pa tudi 160 let od bitke pri Solferinu, kjer se je rodila ideja o Rdečem križu, 155 let od prve ženevske konvencije, 100 let od ustanovitve Lige društev Rdečega križa, predhodnice današnje Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in 70 let od sprejema zdaj veljavnih Ženevskih konvencij.

Danes pa obeležujemo 75. let od ponovne ustanovitve Rdečega križa Slovenije. Na strani 184 o tem preberemo: »Partizanska in zavezniške vojske so po italijanski kapitulaciji in vse pogostejših neuspehih nemških obrambnih sil vzpostavljale komunikacijske, vojaške in sanitetne oblike pomoči. Ni bilo naključje, da so bili med prisotnimi na ustanovnem občnem zboru v kulturnem domu v belokranjskem Gradacu 18. junija 1944, ko so ustanovili Rdeči križ Slovenije, tudi zavezniški vojaki.«

Rdeči križ je v svoji več kot 150-letni zgodovini na Slovenskem deloval v različnih razmerah: vojnah, spopadih, spremem­bah družbenih ureditev, razpadu držav in političnih siste­mov, spreminjanju meja, preseljevanju Slovencev in nasta­janju novih državnih tvorb in povezavah Slovenije z drugimi narodi. Ves ta čas so prostovoljke in prostovoljci RKS prisotni povsod in lajšajo stiske najbolj ranljivih v vseh okoliščinah. Od velikih nesreč, zahtevnih konfliktnih razmer, v oddaljenih in težko dostopnih območjih, kamor ne more dostopati nobena druga organizacija, do konferenc in sestankov na visoki ravni s svetovnimi voditelji, kjer se pojavljamo kot zagovorniki v imenu ljudi v stiski.

Recenzentka dr. Kornelija Ajlec, docentka za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani,  je med drugim napisala: »Monografija o Rdečem križu na Slovenskem je napisana tako živahno in zanimivo, da ne bo zanimala le ožjega kroga strokovnih delavcev in prostovoljcev Rdečega križa ali ozko specializiranih profilov, ki se ukvarjajo z raziskavami socialnega dela, zgodovine, zdravstva. Zagotovo bodo še dolgo posegali po njej kot temeljni študiji zgodovine socialnega in humanitarnega skrbstva na Slovenskem. S pojasnjevanjem okoliščin in umeščanjem tematike v širši kontekst bo pritegnila tudi večji krog strokovne in laične publike, ki ji je blizu zgodovina ali je  sama doživela dobrodelnost te pomembne humanitarne organizacije.«

Dr. Peter Mikša, docent za občo in slovensko sodobno zgodovino na Filozofski fakultet v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, v svoji recenziji ugotavlja: »Besedilo je opremljeno z bogatim slikovnim gradivom, fotografijami in dokumenti, ki še niso bili objavljeni ali so slabše poznani. Gre za klasično zgodovinopisno delo, o čemer pričata metodologija in struktura monografije. Oboje je izvedeno ustrezno in tudi primerno utemeljeno.«

Po mnenju zaslužne profesorice dr. Mace Jogan je avtorica v knjigi med drugim zelo podrobno predstavila: »…nastajanje,  organizacijsko širjenje in spreminjanje društev RK v prvih desetletjih delovanja, pa tudi drugih (zlasti ženskih) društev, ki so delovala dobrodelno; takšna usmeritev je prišla posebej do izraza ob potresu (1895), pa potem v času balkanskih vojn  (44-45) in zlasti v prvi svetovni vojni (tudi prva ženska žrtev, odbornica RK, Lucija Christalnigg von Bellegarde, 49-51). « Dejala je še, da je dr. Darja Kerec v slikovito bogato podprti obravnavi prve svetovne vojne predstavila tudi vlogo živali, konj, mul, psov – o čemer se redko govori.

Po mnenju dr. Mace Jogan se bolj pogosto: »(sedaj) govori o napetostih med »liberalnim« in »nazadnjaškim« tokom v političnem življenju, kar se je pokazalo tudi pri vrednotenju delovanja Rdečega križa že pred prvo svetovno vojno, nadaljevalo pa se je po njej (104-115).«

Na vprašanje, kaj jo je spodbudilo za dolg sprehod v zgodovino te več kot 150 let stare organizacije, je dr. Darja Kerec odgovorila: “Odločilna je bila pobuda oz. vabilo RKS, da se predstavi njegovo delovanje. Del dejavnosti RKS je tudi založniška. Vsi poznamo npr. priročnike prve pomoči, brez njih ne moremo opraviti vozniškega izpita. Ob povabilu k sodelovanju je bila prva namera, da se zapolni IN dopolni tisti del zgodovine RKS, ki še ni bil podrobno predstavljen: to je medvojno obdobje oz. desetletja med koncem 1. svetovne in začetkom 2. svetovne vojne, torej med leti 1918 in 1941. O RKS je bilo sicer že veliko napisanega in objavljenega: posebej dejavna je bila nekdanja predsednica RK gospa Ivica Žnidaršič ter mnogi predhodniki oz. predhodnice, posebej v okviru območnih združenj (teh je 56), kar 916 pa je krajevnih organizacij. Izdajali so in še izdajajo priložnostne oz. jubilejne knjige in brošure, saj je bistvo delovanja RKS terensko. Od ljudi za ljudi – v lokalnih okoljih.

No, na koncu smo ugotovili, da bi bilo morda smiselno vse te podatke, doslej zbrane in objavljene, združiti v neko smiselno celoto, da bi bilo bolj pregledno. Tako smo od izvornega načrta o predstavitvi delovanje RKS v obdobju med obema vojnama prešli na celotno obdobje, od začetkov do DANES. Od bitke pri Solferinu leta 1859 do 2019. Celih 160 let. Trajalo je nekaj časa, več kot dve leti … No, zdaj smo tu s to knjižno izdajo.”

O avtorici:

Darja Kerec je diplomirala in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, zaposlena je na ljubljanski Pedagoški fakulteti, Oddelek za razredni pouk, kot docentka za slovensko in občo novejšo zgodovino. Pri svojem raziskovanju  se osredotoča na dogajanje v 19. in začetku 20. stoletja, in sicer v najvzhodnejšem delu Slovenije, v Prekmurju, stičišču med Slovenijo-Madžarsko-Avstrijo, zaznamovanem s pestrimi mednacionalnimi in kulturnimi odnosi in zato specifično identiteto Prekmurce

Foto: Božidar Flajšman

 

 

Nazaj
©2024 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.