V teh dneh se v Ženevi, v Švici, vrstijo dogodki:

• 22. zasedanje generalne skupščine Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (5. do 7. december 2019)
• Svet delegatov mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca (8. december 2019)
• 33. Mednarodna konferenca federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (9. do 12. december 2019)

Med predstavniki največje in najstarejše svetovane humanitarne organizacije, Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki so se sestali na svojem letnem zboru so tudi predstavnice Rdečega križa Slovenije. V Ženevi so predsednica RKS mag. Vesna Mikuž, generalna sekretarka Cvetka Tomin in strokovni sodelavki mag. Nuška Jerman in Maja Murn. Skupno se je zbralo 190 nacionalnih združenj Rdečega Križa in združenj Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) ter države podpisnice Ženevskih konvencij iz leta 1949.

S tremi različnimi sklopi dogodkov letni zbor utrjuje moč in enotnost gibanja, ter vodi več kot milijon članov in 14 milijonov prostovoljcev po celem svetu k uresničevanju njihovega poslanstva, to je z močjo humanosti izboljšati življenje ranljivih ljudi, ki so jih prizadele različne katastrofe in nujni primeri.

22. zasedanje generalne skupščine Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca bo potekalo med 5. in 7. decembrom 2019. Generalna skupščina je najvišje vladajoče telo Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Člani nacionalnih združenj in sekretariata se srečajo vsaki dve leti ter razpravljajo o pomembnih vprašanjih, pregledajo in ocenijo operativne izzive in opredelijo strateške usmeritve in politike IFRC.

Generalne skupščine se udeležijo le člani IFRC, ki vključuje vsa nacionalna združenja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Vse delegacije so enakopravne in imajo na glasovanju po en (1) volilni glas.

Na dnevnem redu generalne skupščine je priznanje in sprejetje dveh novih nacionalnih združenj, predstavitev strategije 2030 in prvič v zgodovini gibanja tudi volitve komisije in predsednika mladih, ki bo tudi član upravnega odbora.

Svet delegatov bo zasedal 8. decembra 2019. Predstavlja vse različne dele gibanja  Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Med zasedanjem razpravljajo o vseh skupnih temah gibanja, sprejemajo resolucije o različnih aktivnostih in zagovorništvu. Svet delegatov se sestaja vsaki dve leti, prisotni pa so predstavniki vseh 190 nacionalnih združenj, IFRC in ICRC. Na glasovanju o sprejemanju resolucij o vseh zadev gibanja in koordiniranih humanitarnih akcijah ima vsaka delegacija po en volilni glas. Tekom zasedanja bodo sklenjeni dogovori, s katerimi bodo lahko izboljšana  orodja in mehanizmi delovanja gibanja. Natančen pregled operativnih postopkov zagotavlja učinkovito in usklajeno komunikacijo in mobilizacijo resursov, kar omogoča gibanju, da se odzove na obsežne krizne situacije, predvidi bodoče humanitarne izzive ter njihov učinek na prebivalstvo.

33. Mednarodna konferenca federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca bo od 9. do 12. decembra 2019. Mednarodna konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca je resnično unikaten forum. Predstavlja edino srečanje držav, ki ga skličejo nevladni akterji. Dnevni red oblikuje gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, da na skupnem zasedanju s predstavniki vlad sveta sprejmejo skupne odločitve o  perečih humanitarnih vprašanjih.

Odločitve Mednarodne konference vplivajo na globalne debate o humanitarnih zadevah, oblikujejo nove politike s področij vojne zakonodaje in prepoved uporabe protipehotnih min. Druge teme, o katerih se je zadnja leta diskutiralo, so nevarnosti neenakomerne zdravstvene oskrbe, krepitev pravnih okvirjev v primeru odzivov na nesreče in omejitev možnosti nesreč. Člani konference so predstavniki 194 držav podpisnic Ženevskih konvencij, 190 nacionalnih združenj Rdečega križa in Rdečega polmeseca, njihove mednarodne zveze in Mednarodni odbor Rdečega križa. Delegacije vključujejo voditelje s področij ministrstev za zdravje, zunanjih zadev, predsednikov nacionalnih združenj, generalnih sekretarjev, in strokovnjakov s področja obravnavanih tematik.

Konference se že dolgo udeležujejo partnerji s področja humanitarnih akcij (agencije ZN, regionalne organizacije ipd. Letos pa so prvič vabljena tudi partnerska podjetja. Glavne teme, ki bodo obravnavane tekom letošnje konference:

● Humanitarne posledice klimatskih sprememb

● Prihodnost Mednarodnega humanitarnega prava

● Vpliv naraščajočega nezaupanja humanitarnim akcijam

● Velike in največkrat prezrte potrebe po varovanju duševnega zdravja prizadetih v humanitarnih krizah

● Krepitev globalne pripravljenosti na pandemije

● Zaščita osebnih podatkov pridobljenih za izključno humanitarne namene

Dodatno bodo na neformalnih pogovorih tekom vseh treh dni zasedanja obravnavane sledeče teme: ranljivost migrantov, inovacije na področju humanitarnosti, ebola in druge z zdravjem povezane krize, klimatske spremembe. Bogat spremljevalni program bo ponudil možnosti izpostavitve novih iniciativ in pogovora o porajajočih se situacijah.

Nekaj zgodovinskih poudarkov:

1867 – prva mednarodna konferenca, organizirana v Parizu

1912 – 9- Mednarodna konferenca (Washington) je pooblastila ICRC da obišče in zagotovi pomoč “vojakom v ujetništvu”, kar predstavlja predhodnika današnjemu mandatu, ki omogoča obiskovanje vojnim ujetnikom in civilistom na območju konfliktov, kot je določeno v Ženevskih konvencijah,

1928 – 13. Mednarodna konferenca (Haag) je sprejela prvi Statut mednarodne organizacije združenj Rdečega križa, kar predstavlja okvir za delovanje gibanja, Oblikovanje nacionalnih in mednarodnih delov ter oblikovanje Stalne komisije. Sedanji Statut Mednarodnega združenja Rdečega križa in Rdečega pol meseca je bil sprejet tekom 25. Mednarodne konference leta 1986, zadnji amandmaji so bili sprejeti  tekom 29. Mednarodne konference leta 2006.

1948 – Tekom 17. Mednarodne konference (Stockholm) so bili sprejeti štirje osnutki konvencij, kateri so se kasneje sprejeli kot štiri sedanje, mednarodno priznane Ženevske konvencije iz leta 1949.

1965 –Na 20. Mednarodni konferenci (Dunaj) so bili razglašeni Temeljni principi.

1995 – Na 26. Mednarodni konferenci (Ženeva) je bil sprejet temeljni etični kodeks delovanja Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca in nevladnih organizacij za posredovanje v primeru nesreč. Kodeks, ki je leta 2014 praznoval 20. obletnico, je večkrat omenjen kot eden prvih načinov za uveljavitev standardov in odgovornosti v humanitarnih akcijah.

2006 – Na 29. Mednarodni konferenci v Ženevi skladno z določili dodatnega protokola k Ženevskim konvencijam  sprejeli dodaten znak (Rdeči kristal).