Vsakdo lahko reši življenje

Neznanje je glavna ovira za oživljanje - v sklopu Evropskega dneva oživljanja 2017 več kot 110 brezplačnih dogodkov po vsej Sloveniji

Evropa vsako leto 16. oktobra obeležuje evropski dan oživljanja, ki v letu 2017 poteka pod sloganom 'Vsakdo lahko reši življenje'. Partnerja Evropskega dneva oživljanja 2017 Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije ter medijski partner Val202 zato izpostavljajo izjemen pomen očividcev za preživetje osebe v srčnem zastoju ter opozarjajo na razloge, zakaj le 30 % očividcev v Sloveniji oživlja, kar je podatek, ki nas uvršča v spodnjo tretjino med evropskimi državami. Rezultati ankete, ki so jo ob brezplačni pomoči tržno-raziskovalne agencije Aragon izvedli v prvi polovici oktobra, kažejo, da velika večina Slovencev izraža pripravljenost oživljati, kot ključno oviro pa izpostavljajo neznanje. Ljudi je bodisi strah, da ne bi pravilno oživljali, bodisi se bojijo, da bi osebo fizično poškodovali. Zato bo tudi tokrat vse do konca oktobra in po vsej Sloveniji v sklopu projekta organiziranih več kot 110 brezplačnih prikazov in delavnic oživljanja. Projekt kot ambasadorka podpira tudi Špela Pretnar, nekdanja vrhunska alpska smučarka.

V Sloveniji približno 1600 ljudi letno doživi nenaden srčni zastoj, stotine pa jih umre, ker jim očividci ne pomagajo, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Takojšen začetek oživljanja namreč celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju: »V prvih minutah po srčnem zastoju je pri odraslih v krvi in pljučih še vedno kisik, zato lahko takojšnji stisi prsnega koša, ki jih izvajajo očividci, rešijo na stotine življenj vsako leto zgolj v Sloveniji«, pravi mag. Rajko Vajd, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino in predstojnik ZD Ljubljana - Center, ki dodaja, da se kar 70 % srčnih zastojev zgodi doma, kar 55 % pred pričami. Vendar pa v Sloveniji glede na podatke iz leta 2015 oživlja le 30 % očividcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino evropskih držav, saj v povprečju prične s postopki oživljanja 45 % laikov, ki so priča srčnemu zastoju.

Vemo, da je oživljanje samo s stisi prsnega koša enako učinkovito

Ta podatek je bil tudi povod, da ob Evropskem dnevu oživljanja 2017 bolje raziščejo, zakaj je tako in kako te ovire premagati. Rezultati oktobrske ankete na reprezentativnem vzorcu Slovencev kažejo, da velika večina izraža pripravljenost oživljati – bodisi neznance ali člane družine (več kot 90 % bi jih zagotovo ali verjetno oživljalo); trdna pripravljenost oživljanja (zagotovo da) je močneje izražena pri domačih (85%), kot pri neznancih (52) %. Večina Slovencev tudi dokaj dobro pozna znake srčnega zastoja (oseba se zgrudi na tla, je neodzivna, ne diha), ve, na koga se lahko obrne po pomoč (velika večina bi se obrnila na 112 in zdravnika v enoti nujne medicinske pomoči), in pravilno pravi, da je oživljanje samo s stisi prsnega koša enako učinkovito kot tisto, ki vključuje umetne vpihe. To znanje pa je celo nekoliko boljše med moškimi in mlajšimi osebami. Večina Slovencev (60 %) tudi ve, kaj je AED – avtomatski zunanji defibrilator – vendar pa je izrazito nepoznavanje med starejšimi: kar 60 % starejših od 55 let ne ve, kaj je to. Velika večina tistih, ki vedo, kaj je AED, tudi ve, kje v bližini njihovega doma se nahaja, in bi si ga upali uporabiti.

»Podatek, da bi kar 90 % državljanov pričelo s postopki oživljanja je zagotovo vzpodbuden in je primerljiv z razvitimi državami, kot sta npr. Nizozemska in Arizona. Zakaj torej dejansko oživlja samo 30 % očividcev, če pa 60 % anketirancev teoretično pozna smernice za oživljanje? Rešitev vidim v povečanju števila praktičnih usposabljanj in za to si prizadeva Slovenski reanimacijski svet s partnerji«, pravi doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, in dodaja nasvet glede prepoznavanja srčnega zastoja: »Kot kažejo rezultati ankete, Slovenci dokaj dobro poznamo znake srčnega zastoja. Pri tem pa bi poudaril, da oseba, ki ji je zastalo srce, poleg tega, da je neodzivna, lahko tudi hlasta za zrakom in ima krče po telesu. Če nismo prepričani, ali je oseba v srčnem zastoju, pokličemo 112, kjer je zdravstveni dispečer izšolan, da vam pove, ali je potrebno osebo oživljati in kako.«

Ne obupajmo prehitro

Nekoliko slabše pa Slovenci glede na rezultate ankete poznamo nekatera dejstva o oživljanju. Skoraj polovica namreč meni, da lahko, če pričnemo s takojšnjim oživljanjem, za več kot 10-krat povečamo možnost preživetja osebe v srčnem zastoju. Kar pa ne drži, saj lahko možnosti povečamo za 2-4 krat. Na nekoliko slabše poznavanje dejstev kaže tudi podatek, da bi Slovenci prehitro obupali pri oživljanju: dobra tretjina (39 %) jih meni, da možnost preživetja osebe v srčnem zastoju pade na praktično nič že 2 dveh minutah oz. prej, dobra četrtina (26%), da v petih minutah; le slaba petina (19%) pravilno pravi, da v 10 minutah (zanimivost: ženske pravzaprav obupamo še prej). Doc.dr. Primož Gradišek, dr. med, ob tem dodaja: »Verjetnost da bi oživili osebo je zelo velika, če takoj pokličemo na telefonsko številko 112, pričnemo stiskati prsni koš 5-6 cm globoko in nekoga v okolici prosimo, da nam prinese najbližji AED. Iz svoje prakse poznam primere, ko so osebo v srčnem zastoju oživljali zelo dolgo in je preživela z minimalnimi posledicami.«

Glavna ovira je neznanje – ob Evropskem dnevu oživljanja več kot 110 dogodkov

Tisti, ki pravijo, da ne bi oživljali, kot glavni razlog – ne glede na to, ali gre za neznance ali bližnje – navajajo neznanje, konkretneje strah, da ne bi pravilno oživljali, ali da bi osebo fizično poškodovali.

Neznanje je tudi glavni razlog za neuporabo AED-ja: tisti, ki si ga ne bi upali uporabiti, v veliki večini navajajo, da ne vedo, kako se ga uporablja, skoraj polovica pa se tudi boji, da bi poslabšali stanje bolnika – čeprav je preprost za uporabo in ni bojazni, da bi osebi dovedli električni sunek po nepotrebnem. »S to raziskovalno metodo žal nismo mogli ugotoviti, kaj se dogaja v trenutku, ko je oseba dejansko soočena s to stresno situacijo, ko se pri nekaterih lahko pojavi tudi panični, paralizirajoči strah, za to bi bil namreč potreben drugačen raziskovalni pristop. Vendar pa je prvi korak, da ta strah premagamo, prav tako znanje«, je prepričan doc. dr. Primož Gradišek, dr. med. Ljudje se tega očitno zavedajo, saj med dejavniki, ki bi povečali njihovo osebno pripravljenost za oživljanje poleg splošne potrebe oz. nuje po nudenju pomoči sočloveku navajajo zlasti dodatno izobraževanje oz. tečaje.

»Ko človek pade na tla in preneha dihati, je to eden najhujših stresnih dogodkov, ki se nam lahko zgodi. Seveda je povsem normalno, da nas je ob tem strah. Moramo pa se zavedati, da bomo temu človeku veliko bolj škodili, če ne naredimo nič, kot če pristopimo in pomagamo«, pravi Damijan Perne, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana, in dodaja: »Potrebno je pristopiti, potrebno je pomagati. Če bomo samo gledali, smo naredili veliko napako. In to je napaka, ne pa, če ne bomo povsem odlično izpeljali oživljanje. Potrebno je premagati tisti strah, ki je nekaj normalnega, ki ga doživi vsakdo - tudi strokovnjaki; treba je stopiti čezenj in pristopiti k človeku.«

Tudi zaradi vsega navedenega je tako ključnega pomena široka mreža brezplačnih dogodkov ob Evropskem dnevu oživljanja: do konca oktobra bo organiziranih več kot 90 odprtih in brezplačnih tečajev, več kot 20 pa jih bodo izvedli tudi za zaprte skupine učencev in delavcev osnovnih in srednjih šol, vrtec in drugih ustanov. Celoten seznam dogodkov, ki se jih lahko udeleži kdorkoli in brez vnaprejšnje prijave, je dosegljiv na spletni strani Slovenskega reanimacijskega sveta. Široko mrežo brezplačnih tečajev poleg številnih drugih organizatorjev pomaga zagotavljati Rdeči križ Slovenije: »V Rdečem križu Slovenije ne le ob evropskem dnevu oživljanja, ampak skozi celo leto ob različnih priložnostih na različnih prizoriščih, pogosto tudi tam, kjer je velika frekvenca mimoidočih, prikazujemo temeljne postopke oživljanja in tako mimoidočim omogočimo spoznavanje oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja. Tako po svojih močeh prispevamo k cilju, ki si ga je postavila Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca, to je, da v bližnji prihodnosti najmanj milijarda ljudi osvoji osnovno znanje prve pomoči, ki ga bodo lahko uporabili v domačem okolju, kot mimoidoči na cesti ali v primeru večjih nesreč«, je povedal prof. dr. Dušan Keber, dr. med., predsednik Rdečega križa Slovenije, ki dodaja: »Naša prizadevanja, da se kar največ ljudi nauči prve pomoči, bodo uspešnejša, ko se bodo s prvo pomočjo seznanili prav vsi učenci osnovnih šol. Zato si prizadevamo, da bi prva pomoč postala del obveznih učnih vsebin in da bi vsi vozniki motornih vozil vsakih pet let osvežili svoje znanje prve pomoči.«

Pravo izrazito spodbuja pomoč ogroženemu sočloveku

Strah pred pravnimi posledicami se med ovirami za oživljanje med Slovenci glede na rezultate ankete, izvedene v sklopu Evropskega dneva oživljanja 2017, pojavlja le redko, prav tako je redko izražena ovira strah zaradi umetnega vpihovanja, ki glede na najnovejše strokovne smernice oživljanja ni več nujno, čeprav sta ti oviri glede na tuje raziskave drugod precej bolj prisotni.

Prof. dr. Damjan Možina, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, kako pomoč v Sloveniji spodbuja pravo: »Če nekdo drugega poškoduje, pri tem ko ga poskuša rešiti, za škodo načeloma ne odgovarja, čl. 138 Obligacijskega zakonika (OZ). Le v primeru skrajne malomarnosti (npr. neustrezno premikanje poškodovanca, ki ima očitno poškodovano hrbtenico, kar vodi v nadaljnje škodne posledice) si je mogoče predstavljati odškodninsko odgovornost, pa še tedaj ima sodišče zelo široko pooblastilo, da odškodnino zniža, ker je povzročitelj deloval v korist oškodovanca, čl. 170(2) OZ. V običajnih škodnih primerih takšnega pooblastila nima.

Spodbuda ni le v posebni obravnavi škode, povzročene pri reševanju, ampak tudi v zagroženi sankciji za opustitev reševanja: za tistega, ki brez nevarnosti zase ne pomaga drugemu, katerega življenje ali zdravje je očitno ogroženo, ni predpisana le odškodninska odgovornost (čl. 163 OZ), ampak tudi kazen zapora do enega leta (čl. 130 KZ-1). Vidimo torej, da pomoč življenjsko ogroženemu sočloveku ni le zapoved poštenega, moralnega življenja, ampak je tudi pravna dolžnosti, za kršitev katere je predpisana civilna in kazenska odgovornosti. Zato še toliko bolj velja: Pomagaj drugim, ki so v težavah, kakor bi si želel, da drugi tebi pomagajo!«

Kot je povedala prof. dr. Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je tudi sama že bila aktivna očividka srčnega zastoja: »Živimo v zelo individualistično družbi, nenehno hitimo, strah nas je tudi pravnih posledic, ker pač živimo v časih, ko je pravo res tako zelo prisotno. Ne čudi me, da ljudje pomislijo na vse to. Mislim pa, da je to mogoče spremeniti, in zato takšne akcije, kot je ta, močno podpiram.«

Projekt kot ambasadorka podpira tudi Špela Pretnar, nekdanja vrhunska alpska smučarka, ki vsem Slovencem sporoča, naj izkoristijo priložnost brezplačnih prikazov oživljanja ter uporabe AED, tudi sama pa se je osnov prvič učila na dogodku ob Evropskem dnevu oživljanja 2017: »Pred današnjim dnem si verjetno tudi sama ne bi upala oživljati osebo v srčnem zastoju. To je bila tematika, ki me ni zadevala in nisem se zavedala, da lahko tudi jaz rešim življenje. Pa lahko, in morda bom še prehitro v takšni situaciji. Zato se želim naučiti osnov oživljanja že danes.«

VEČ INFORMACIJ:

Seznam brezplačnih dogodkov ob Evropskem dnevu oživljanja 2017 je objavljen na:

http://slors.szum.si/tecaji/evropski-dan-ozivljanja/

Kratki napotki za oživljanje:

http://slors.szum.si/wp-content/uploads/2017/10/2017_ERHD_flyer_A5_V04_sl_SI_4.pdf

Partnerje programa spremljajte na spletu:

Slovenski reanimacijski svet

http://slors.szum.si/evropski-dan-ozivljanja-2015/

https://www.facebook.com/slovenskireanimacijskisvet

Rdeči križ Slovenije

http://www.rks.si/

https://www.facebook.com/rdeci.slovenije

Medijski partner Val 202

http://val202.rtvslo.si/

https://www.facebook.com/Val202

Več o anketi:

Anketo je za Evropski dan oživljanja 2017 brezplačno izvedla tržno-raziskovalna agencija Aragon, in sicer z metodo spletne ankete med 6. in 8. oktobrom 2017 na vzorcu 600 oseb, ki je reprezentativen po demografskih spremenljivkah.

Dodatne informacije: Mateja Bizjak; Mob: 031 363 105; @: slo.reanim.svet@gmail.com

 mag. Rajko Vajd, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino in predstojnik ZD Ljubljana - Center

mag. Rajko Vajd, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino in predstojnik ZD Ljubljana - Center

dr. Renata Salecl, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

dr. Renata Salecl, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Špela Pretnar, Smučarska zveza Slovenije

Špela Pretnar, Smučarska zveza Slovenije

Damijan Perne, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana

Damijan Perne, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana

pravi doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta

pravi doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta

dr. Dušan Keber, predsednik RKS

dr. Dušan Keber, predsednik RKS

©2024 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.