Predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Vesna Mikuž: »Rdeči križ Slovenije se pridružuje pozivom k hitremu in nujnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb. Njihove vse bolj intenzivne posledice je mogoče čutiti in beležiti iz leta v leto tudi v Sloveniji. Na udaru smo vsi, še posebej pa že tako najranljivejši v družbi.«

Toča, poplava, suša, ujme. To je zgolj nekaj naravnih nesreč pri katerih Rdeči križ Slovenije pomaga prizadetim pri odpravi posledic že na vsakoletni ravni.

V osem od desetih držav, ki so najbolj ranljive zaradi klimatskih sprememb, se odvijajo tudi oboroženi spopadi. Zaradi posledic neurij, suše in poplav se lahko v svetovnemu merilu do leta 2050 pričakuje porast števila oseb potrebnih humanitarne pomoči s sedanjih 108 milijonov na 200 milijonov letno. Zadnje poročilo Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ocenjuje tudi, da se bodo stroški potrebne humanitarne pomoči, povezani z odpravo podnebnih sprememb, do leta 2030 letno povzpeli že na 20 milijard USD.  

Ti podatki po besedah predsednika IFRC Francesca Rocce dokazujejo sedanji in bodoči vpliv klimatskih sprememb na najbolje ranljive skupine prebivalstva. Prikazujejo tudi obremenitve, ki jih klimatske spremembe nalagajo organizacijam in donatorjem, ki nudijo pomoč.  Zato poročilo po besedah predsednika prikazuje jasne in srhljive posledice ne ukrepanja, hkrati pa tudi priložnost, da se vendarle lahko nekaj stori. Vendar mora ta čas biti zdaj. Z investicijami v klimatsko prilagajanje in zmanjševanje posledic nesreč, ki vključujejo tudi izboljšave zgodnjega opozarjanja in predvidene humanitarne akcije se lahko svet izogne zapečateni prihodnosti, ki bi stopnjevala trpljenje in napihovala stroške humanitarnega odziva. 

Če bomo odločno in ambiciozno ukrepali in si postavili vključujoči, klimatsko pametni razvoj kot prioritetno nalogo, se bo lahko število oseb potrebnih mednarodne pomoči na letni ravni do leta 2030 zmanjšalo do 68 milijonov, do leta 2050 pa kar do 10 milijonov, kar bi v primerjavi z danes pomenilo zmanjšanje za 90 odstotkov.  Poročilo tako prikazuje potencialne posledice za globalno skupnost v kolikor ta ne bo naslovila povečanja tveganj podnebnih sprememb. Prikaže pa tudi potencialne pozitivne izhode, če globalna skupnost ukrepa zdaj in gradi na odpornosti, prilagajanju in naslavljanju sedanje klimatske krize.

Poročilo IFRC  »The Cost of doing Nothing.« vam in dodatek k poročilu z opisano metadologijo sta sodaj.