4. junij 2022, Dan slovenskega krvodajalstva

»Vaša kri mi je rešila življenje, darujte kri tudi vi!«

Ljubljana, 3. junij 2022 – Ob dnevu slovenskega krvodajalstva, ki ga obeležujemo 4. junija, smo na novinarskem dogodku predstavili navdihujočo zgodbo, ki izpostavlja velik pomen krvodajalstva za nemoteno preskrbo s krvjo in tesno prepleteno delovanje zdravstva. V imenu bolnikov in zdravstva se vsi udeleženi zahvaljujejo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki v Sloveniji redno darujejo kri, saj rešujejo številna življenja in omogočajo zdravljenje bolnikov. Obeležitev dneva krvodajalcev poteka v okviru krvodajalske iniciative »Daruj energijo za življenje«, v kateri že 12. leto združujemo energijo Rdeči križ Slovenije in Zavod RS za transfuzijsko medicino ter Petrol kot generalni pokrovitelj.

Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo povprečno 350 krvodajalcev. Zato je redno ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalcev in krvodajalstva izjemno pomembno. Žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko mi sami ali naš bližnji potrebuje kri. To je v svoji skoraj neverjetni zgodbi s srečnim koncem izkusil 22-letni Siniša Milunović iz Kočevja, ki je februarja letos preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za zdravljenje bolnikov in pri operativnih posegih je navadno potrebnih pet do deset enot krvi, za njegovo reševanje in zdravljenje pa so potrebovali skoraj 200 enot krvi oziroma skoraj 100 litrov krvi, za kar je moralo darovati kri 200 krvodajalcev. Zaradi njih njegovo življenje teče dalje, zato se jim ob prazniku krvodajalcev skupaj z družino iskreno zahvaljuje: »Hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem reševanju, hvala vsem krvodajalcem, da sem danes živ in zdrav. Darujte kri še vi, meni je rešila življenje«. Zahvaljujoč strokovnosti in odzivnosti vseh zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali, danes kljub težki poškodbi živi normalno življenje. Njegovo zgodbo, ob kateri se vam bo naježila koža, si lahko ogledate v kratkem filmu, ki je dostopen s klikom na povezavo.

Kako pomembno sta delovanje celotnega sistema zdravstva in odlična koordinacija posameznih dejavnosti na terenu, se dobro zaveda Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje, ki je bil tistega usodnega dne prvi na kraju nesreče: »Pri nas so zelo pomembne minute. Ko je 14. februarja letos zazvonil telefon, so minute »zlate ure« začele teči … To pomeni, da je treba poškodovanca oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni krvi za transfuzijo, ki jo po navadi tak poškodovanec potrebuje.«

Ključna je bila tudi odločitev reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. »Pomembno je, da se hitro odzovemo, da je poskrbljeno za najnujnejšo oskrbo na terenu in da imamo možnost helikopterskega transporta po Sloveniji z usposobljeno ekipo, ki bolnika spremlja in ga preda v nadaljnje zdravljenje,« pove Primož Trunk, zdravnik specialist helikopterske enote nujne medicinske pomoči.

Pri hudih poškodbah in večjih nesrečah se po oceni stanja poškodovanca in potrebi po krvi sproži protokol masovne transfuzije, pojasnjuje anesteziologinja Martina Gubina: »V teh primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik imel kasneje tudi kvalitetno življenje.« Bolnika je obravnavala skupina kirurgov, nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času, ki je bila del večje multidisciplinarne skupine zdravnikov intenzivistov, interventnih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki so vsak na svojem področju prispevali svoj delež v fazi zdravljenja. »Sinišo smo obravnavali zaradi hude poškodbe jeter, ki je povezana s 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti predvsem na račun hude krvavitve. Uspešno zdravljenje bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki jo premore naša ustanova, in dokaz o dobrem delu. Seveda pa je treba poudariti, da bi bili naši napori brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem,« je pojasnil kirurg Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana.

»Transfuzijska služba pri nas skrbi za varno, kakovostno in ustrezno kri vsem, ki jo potrebujejo, ter za varnost krvodajalcev in prejemnikov,« pojasnjuje transfuziologinja Polonca Mali iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino: »Pandemija covida-19 se v Sloveniji umirja, potrebe po krvi se bodo večale, saj se zdravstvo vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri – različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij kot tudi oskrba poškodovancev.«

Reševanje takih poškodb pa ne bi bilo možno brez darovane krvi krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih po Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije: »Življenjsko pomembno je, da ljudje darujejo kri in tako zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, ter da se krvodajalcem znova in znova pridružujejo tudi mladi, novi krvodajalci, od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva. Ukrepi za obvladovanje covida so omejevali organiziranje krvodajalskih akcij za mlade krvodajalce, zato se v letošnji akciji posvečamo prav njim.«

To pa ne bi bilo mogoče, če ozaveščanja o pomenu darovanja krvi ne bi podpirala tudi podjetja. »Petrol že 12. leto ponosno podpira krvodajalsko pobudo Daruj energijo za življenje,« pravi Nada Drobne Popović, predsednica uprave družbe Petrol»Podpiramo tudi krvodajalce v svojih vrstah, saj bodo Petrolovci po vsej Sloveniji v prihodnjem tednu darovali kri.«

Hvala organizatorjem, prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva, zdravstvenemu in strokovnemu osebju, ki skrbijo, da lahko marsikatero življenje teče dalje. Hvala za podporo tudi vsem medijem, ki z ozaveščanjem že vsa leta podpirajo akcijo. S skupnimi močmi smo k darovanju v zadnjih 11 letih (2011–2022) privabili več kot 100.000 novih krvodajalcev.

KRVODAJALSTVO V SLOVENIJI

Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Letno se za darovanje krvi odloči približno 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar omogoča zagotavljanje potreb po krvi našega zdravstva.

Pomen krvodajalstva je izjemen, saj kri bolniki potrebujejo prav vsak dan, zato potrebujemo kar 350 krvodajalcev na dan.

Kako lahko darujete?

Rdeči križ Slovenije skupaj s transfuzijsko službo organizira čez leto več kot 1180 krvodajalskih akcij. Na terenskih krvodajalskih akcijah zberejo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. Akcije se lahko udeležite le ob predhodni najavi. Naročite se lahko vsak delovnik.

Kri lahko darujete tudi v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji. Obvezno je predhodno naročilo.

Potencialne krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo.

Kdo lahko daruje?

Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Merila, ki jim mora krvodajalec ustrezati, so podrobneje opisani na spletni strani www.ztm.si in www.daruj-kri.si, v zavihku »Lahko darujem?«

Ažurni podatki o zalogah krvi in potrebah po krvnih skupinah so dnevno objavljeni na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino in http://www.daruj-kri.si. Grafični prikaz krvi v epruvetah prikazuje zadovoljivo oz. nezadovoljivo stanje zalog krvi posamezne krvne skupine.

14. junij 2022, Svetovni dan krvodajalcev

»Darovanje krvi je dejanje solidarnosti. Pridružite se prizadevanju in rešujte življenja.«

14. junija obeležujemo Svetovni dan krvodajalcev, ki je namenjen:

- dviganju globalne ozaveščenosti o potrebah po varni krvi in krvnih pripravkih za transfuzijo;

- poudarjanju pomembnosti prispevka prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev k nacionalnim zdravstvenim sistemom;

- podpori nacionalni transfuzijski službi, krvodajalskim organizacijam in drugim nevladnim organizacijam, ki krepijo in širijo svoje programe prostovoljnega krvodajalstva s krepitvijo nacionalnih in lokalnih kampanj.

Potreba po krvi je univerzalna, vendar pa dostop do krvi za vse tiste, ki jo potrebujejo, ni. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito urejanje krvavitev pri ženskah med nosečnostjo in porodom; otrokom, ki trpijo za hudo anemijo zaradi malarije in podhranjenosti; bolnikom z motnjami krvi in kostnega mozga, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti; žrtvam travm, izrednih razmer, nesreč in nezgod; kot tudi bolnikom, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege. Pomanjkanje krvi je še posebej akutno v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po transfuziji krvi v mirnih časih, pa tudi v nujnih primerih ali nesrečah, ko se poveča povpraševanje po krvi ali takrat, ko je delovanje transfuzijske službe okrnjeno. Da bi vsem, ki potrebujejo transfuzijo, zagotovili dostop do varne krvi so v vseh državah potrebni prostovoljni, neplačani krvodajalci, ki redno darujejo kri. Prav tako kot ugodno socialno in kulturno vzdušje z močno solidarnostjo omogoča razvoj učinkovitega krvodajalskega programa, tudi krvodajalstvo prispeva k ustvarjanju družbenih vezi in izgradnji enotne skupnosti.

V letu 2022 je slogan Svetovnega dneva krvodajalcev: »Darovanje krvi je dejanje solidarnosti. Pridružite se prizadevanju in rešujte življenja.«, s čimer želimo opozoriti na vlogo, ki jo ima prostovoljno krvodajalstvo pri reševanju življenj in krepitvi solidarnosti v skupnostih.

Vaše sodelovanje in podpora bosta pripomogla k večjemu vplivu Svetovnega dneva krvodajalcev 2022, s čimer se bo po vsem svetu povečalo priznanje, da je dajanje krvi solidarno dejanje, ki rešuje življenja in da so storitve, ki zagotavljajo varno kri in krvne pripravke, bistven element vsakega zdravstvenega sistema.

V Sloveniji uspešno izvajamo krvodajalske akcije že 69 let, vsak dan pa potrebujemo vsaj 350 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi. Tudi zato se v Rdečem križu Slovenije, kot delu ogromne mednarodne družine, še enkrat več iskreno zahvaljujemo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem, organizatorjem in podpornikom krvodajalstva ter strokovnemu zdravstvenemu osebju, ki so bili in so del današnje transfuzijske dejavnosti in prispevajo k temu, da vir krvi nikoli ne presahne.

20. junij 2022, Svetovni dan begunev

Aktivnosti območnih združenj Rdečega križa Slovenija v odzivu na mednarodni oborožen konflikt v Ukrajini

Ljubljana, 20. junij 2022 - Po 24. februarju 2022 smo priča največjemu begunskemu valu v Evropi po 2. svetovni vojni. Ukrajino je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce do zdaj zapustilo 6,8 milijona prebivalcev.   

Rdeči križ Slovenije nudi podporo prebeglim osebam v nastanitvenih centrih Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in v okviru 56 območnih združenj RKS po Sloveniji. Po do zdaj zbranih podatkih so območna druženja RKS do konca maja 2022 pomagala več kot 2900 osebam. Tretjina teh oseb so bili otroci do 15. leta starosti, več kot 60 odstotkov pa ženske starejše od 15. let.  

Do 31. maja 2022 je več kot 2900 uporabnikov območnih združenj RKS iz Ukrajine prejelo materialno pomoč v obliki hrane, higienskih pripomočkov, obutve, oblačil, gospodinjskih pripomočkov ipd. Več kot 300 osebam je bila nudena pomoč pri obnavljanju družinskih vezi in iskanju pogrešanih družinskih članov. Okvirno 1100 oseb je bilo informiranih o dostopu do različnih oblik pomoči in pravic. Poleg omenjenih so druge glavne oblike nudene pomoči RKS – OZ bile: spremljanje in usmerjanje oseb v okviru uradnih postopkov; pomoč pri nameščanju oseb v zasebne namestitve; skrb za duševno zdravje in nudenje dodatne psihosocialne podpore/svetovanj; pomoč pri vključevanju v družbo; pomoč pri dostopu do zdravstvenih storitev; aktivnosti za otroke; finančna pomoč in pomoč v obliki bonov; pomoč pri zagotavljanju začasnih skupinskih namestitev; pomoč osebam, ki so beguncem nudile namestitev.  

Ob sprejemu, oskrbi in nudenju različnih oblik pomoči beguncem, ki so iz Ukrajine prišli na varno v Slovenijo, so prostovoljke in prostovoljci veliko ur svojega dela namenili pomoči pri zbiranju materialne pomoči za v Ukrajino. Pomoč je pomagalo zbirati 900 prostovoljk in prostovoljcev, ki so samo v okviru območnih združenj zbrali več kot 250 ton pomoči. RKS je sicer do konca maja namenil za pomoč tistim, ki niso mogli varno pobegniti v Slovenijo ali pa so zavetje poiskali v kateri izmed sosednjih držav, finančno pomoč Rdečemu križu Ukrajine, Mednarodnemu odboru Rdečega križa in Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v skupni višini 510 tisoč EUR ter s pomočjo donatorjev zagotovil dodatno materialno pomoč za več kot 190 tisoč oseb.

Pri aktivnosti območnih združenj RKS po celi Sloveniji je sodelovalo tudi več kot 79 zaposlenih, opravljenih pa je bilo 10 tisoč prostovoljskih ur.  

Vloga in pomen močne lokalne mreže Rdečega križa, ki jo sestavljajo predvsem predane/i prostovoljke/ci in drugi lokalni partnerji, vedno pripravljeni priskočiti sočloveku na pomoč, sta se ponovno pokazala kot ključna in odločno pripravljena za reševanje stisk oseb, ki so ogrožene zaradi izrednih razmer.

Pomembnosti lokalne mreže Rdečega križa se še kako zavedajo tudi v pisarni Rdečega križa EU, kjer so v svoji izjavi ‘Gradimo na solidarnosti brez primere: spodbujati bolj gostoljubno Evropo' med drugim zapisali:

»Ob Svetovnem dnevu beguncev, pisarna Rdečega križa EU poziva vse članice EU, da gradijo na njihovem odličnem odzivu na ukrajinsko krizo in širijo svoj pozitiven odnos do vseh beguncev, ki so in bodo prosili za zaščito, ne glede na to, od kod prihajajo in kako so prišli v Evropo.

Minili so štirje meseci, odkar so ruske vojaške enote vstopile v Ukrajino in vse od takrat se evropske države spopadajo s povečanim številom zahtev za zaščito, saj je Ukrajino zapustilo 6,8 milijona ljudi, ki so trenutno razseljeni po Evropi. V luči tega nepričakovanega izziva, sta hitrost in veličina odziva vseh članic EU neverjetna, obenem pa dokazujeta zmogljivost Evrope, da odpre svoja vrata in vire ljudem, ki se soočajo z novo humanitarno krizo. Ne samo, da so državljani zagotavljali izjemno materialno in finančno podporo, ampak so vlade odprle tudi svoje sisteme socialne varnosti, institucije EU pa so razvile jasne smernice in usklajevanje na način, ki ga prej še nismo videli.

Za večino ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, je program začasne zaščite omogočil celovite informacije o pravicah in priložnostih, pa tudi hiter dostop do izobraževanja, stanovanj, trga dela ter brezplačnih in visokokakovostnih zdravstvenih sistemov – vključno s podporo za duševno zdravje. Hiter in vključujoč dostop do teh bistvenih pravic in storitev je ključen za zagotovitev, da se osebe počutijo dobrodošle in varne. Prav tako je v pomoč pri spodbujanju aktivnega vključevanja in omogočanju prispevkov za skupnostno življenje v družbah gostiteljic.«

Generalna skupščina Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Pospešitev humanitarnih prizadevanj in aktivnejše ukrepanje v boju proti klimatskim spremembam, vključevanje mladih in spremembe na področju prostovoljstva

Ženeva, 23. junij 2022 in Ljubljana, 28. junij, 2022 – Minuli teden je v Ženevi potekala Generalna skupščina Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Svet delegatov Rdečega križa. Predstavniki 192 članic nacionalnih zvez Rdečega križa in Rdečega polmeseca, med njimi tudi slovenski predstavnici – generalna sekretarka Cvetka Tomin in Mag. Nuška Jerman; ter številni mladi predstavniki s celega sveta, so izvolili novega (starega) predsednika Francesca Rocco, podprli resolucijo o prvi pomoči in razpravljali ter iskali rešitve na področju klimatskih sprememb, migracij ter mednarodnega humanitarnega prava in obenem pozvali vse k čim bolj aktivnemu odzivanju in ukrepanju ob številnih humanitarnih izzivih.

Letošnje, 23. zasedanje Generalne skupščine Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca (RKRP) je potekalo v znamenju Strategije 2030 in slogana »Ukrepaj lokalno, vplivaj globalno« ter tremi glavnimi izhodišči: povečanje prepoznavnosti in predvsem položaja RKRP na humanitarnem področju, opolnomočenje pomembnosti vloge nacionalnih RK-jev na nacionalnem nivoju ter osvežen in spremenjen pristop k prostovoljstvu. Predstavniki nacionalnih zvez RKRP so Generalno skupščino RKRP seznanili s številnimi humanitarnimi izzivi, ki so pred nami, med drugim: naraščajoče eksistencialne težave zaradi klimatskih sprememb, uničujoč vpliv vojne in nadaljnja prizadevanja po koncu jedrskega oboroževanja. Uvodoma so sodelujoči predstavniki za nov, drugi štiriletni mandat na mestu predsednika Mednarodne zveze RKRP izvolili Francesca Rocco, izvoljen pa je bil tudi nov glavni odbor.

»Urbano vojskovanje ima uničujoč humanitarni vpliv, vključno z zastrašujoče visokim številom civilnih žrtev, fizičnim in duševnim trpljenjem, uničenjem domov in kritične civilne infrastrukture, motnjami v življenjsko pomembnih storitvah in intenzivnim razseljevanjem ljudi. Ta bridka resničnost nam je vsak dan vpogled v Libiji, Siriji, Ukrajini in marsikje drugod. Rdeči križ in Rdeči polmesec morata aktivirati vse razpoložljive vire za soočanje z izzivi, ki so pred nami,« je povedal Peter Maurer, predsednik Sveta delegatov Rdečega križa, »In ne slepimo se – strašljive posledice vseh teh sodobnih sporov so neizogibne. In v izogib tem posledicam, je potrebno mednarodno humanitarno pravo obravnavati in sprejeti kot nujno prednostno nalogo.«

Francesco Rocca, predsednik Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca, je dodal: »Kako se bomo lotili in blažili vplive podnebnih sprememb, bo definiralo naše delo. Ne samo za naslednja leta, ampak tudi v prihodnjih desetletjih. Po vsem svetu naši prostovoljci in osebje delajo z ljudmi v svojih skupnostih, da bi jim pomagali prilagoditi se podnebni krizi in dokazujejo večjo pripravljenost, enotnost in sposobnost kot večina svetovnih političnih voditeljev. Potrebno pa je, da ukrepajo tudi oni. Ne potrebujemo več besed, ampak dejanja. In to danes!« 

Generalna skupščina ni mogla mimo vse večje migrantske krize, ki je bila tudi s strani Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca obravnavana tudi ob Svetovnem dnevu beguncev, 20. junija: »Enako velja za mednarodno migrantsko krizo. Eno osnovnih načel Rdečega križa in Rdečega polmeseca govori o tem, da nikogar ne pušča za sabo, govori o solidarnosti in človečnosti. Toda po vsem svetu žal lahko vidimo, da svetovni voditelji težav migrantov ne jemljejo dovolj resno in so prelahko pripravljeni zanemarjati človekove pravice tistih, ki bežijo pred konflikti, lakoto, preganjanjem. Zapuščajo tudi tiste dele sveta, kjer so podnebne spremembe že naredile nezaslišano škodo njihovim skupnostim in kamor se zelo težko kadarkoli vrniti.«

©2024 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.