PROJEKTNI TABOR MLADIH - PODALJŠAN ROK PRIJAV

Rok za prijave podaljšan do 30. junija 2023!!!

ROK ZA PRIJAVE NA TABOR SMO PODALJŠALI DO 30. JUNIJA 2023!!!

Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj v sodelovanju z RKS – OZ Ljubljana med 6. in 10. avgustom 2023 organizira nacionalni PROJEKTNI TABOR MLADIH, namenjen mladim med 17. in 22. letom starosti. Tabor bo potekal v Zdravilišču RKS Debeli rtič in je za udeleženke/udeležence v celoti brezplačen.

Več informacij o taboru najdete na spletni strani, prijave pa do vključno petka, 30. junija 2023, zbiramo na e-naslovu izmenjevalnica@rdecikrizljubljana.si

K svoji prijavi priložite izpolnjeno prijavnico in motivacijsko pismo, kjer zapišite zakaj se želite udeležiti tabora mladih in kakšen projekt bi izvedli, če bi imeli zanj dovolj podpore in možnost realizacije, oziroma katero področje družbenega delovanja vas zanima.

Projektni tabor mladih je namenjen družbeno angažiranim, kreativnim in aktivnim mladim posameznicam in posameznikom, ki želite prispevati k bolj solidarni družbi, se spoznati in povezati z organizacijo Rdečega križa Slovenije ter pridobiti znanja in veščine za samostojno organizacijo in izvedbo projekta – od ideje do realizacije.

Udeleženke in udeleženci boste v petih dneh tabora sodelovali v interaktivni delavnici, kjer boste pridobili znanje o tem, kako idejo spremeniti v projekt, pripraviti finančno konstrukcijo in se prijaviti na razpis. Po končanem taboru boste imeli priložnost zasnovan projekt prijaviti na interni razpis ter ga na območju delovanja lokalnega območnega združenja RKS tudi realizirati.  

Projektni tabor mladih je imenitna priložnost za mlade prostovoljke in prostovoljce, da se seznanite s podobno mislečimi mladimi iz cele Slovenije in usvojite vsa potrebna znanja in veščine za organizacijo in izvedbo projekta.

Pripete datoteke

Obvestilnik RKS - OZ Ljubljana za junij 2023

Krvodajalstvo, prostovoljstvo, delavnice in še kaj

V mesecu juniju sta kar dva dneva posvečena krvodajalstvu! Že 4. junija obeležujemo dan slovenskega krvodajalstva, 14. junija pa svetovni dan krvodajalcev. Hvala vsem, ki darujete. In kaj še pripravljajo naši kolegi iz RKS - OZ Ljubljana?

DELAVNICA ZA LAIČNO OSKRBO IN NEGO NA DOMU
SREDA, 7. 6. 2023, od 8. do 12. ure, Humanitarni center RKS-OZ Ljubljana, Tržaška c. 132, Ljubljana
ali
ČETRTEK, 15. 6. 2023, od 16. do 20. ure, Humanitarni center RKS-OZ Ljubljana, Tržaška c. 132, Ljubljana
Vsi se lahko nekoč znajdemo v situaciji, ko bomo morali poskrbeti za svoje najbližje. Zdaj je čas, da se naučimo kako! Delavnica je namenjena vsem, ki nimajo zdravstvene izobrazbe in bi radi znali skrbeti za svojce, prijatelje, sosede, ko bo to potrebno. Praktično naravnano delavnico izvajata medicinska sestra ali patronažna sestra z dolgoletnimi izkušnjami. Obvezne prijave na e-naslov ali 040 858 052.

DAN S PROSTOVOLJCI: PREDAVANJE »UPORABA DIVJIH RASTLIN V KULINARIKI«
ČETRTEK, 8. 6. 2023, od 17. do 18.30 ure: Humanitarni center RKS-OZ Ljubljana, Tržaška c. 132, Ljubljana
Po uspešni aprilski kuharski delavnici z go. Ivo Verbnik, strokovnjakinjo na področju zdrave prehrane, vas tokrat vabimo na predavanje o samoniklih rastlinah, ki jih lahko naberemo v naravi. Marsikatero rastlino večkrat označimo za plevel, pa je v resnici zelo užitna in zdravilna. Pridite in spoznajte obilje okusnih rastlin na naših travnikih!
Obvezne prijave na e-naslov ali 040 858 052.

BREZPLAČNE DELAVNICE PRVE POMOČI
ČETRTEK, 8. 6. 2023, ob 18. uri: Delavnica TPO z uporabo AED, v prostorih ČS Posavje, Bratovševa ploščad 30, Ljubljana

OBIŠČITE NAS NA JUNIJSKIH STOJNICAH
Osvežite svoje znanje temeljnih postopkov oživljanja, udeležite se brezplačnih meritev krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in kisika v krvi ali pa pridobite več informacij o naših prostovoljskih programih.
SOBOTA, 3. 6. 2023, od 9. do 13. ure pri gasilskem domu v Črnučah, Dunajska cesta 369, Ljubljana
PETEK, 9. 6. 2023, od 14. do 18. ure, dogodek z Univerzo v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana
SOBOTA, 10. 6. 2023, od 9. do 13. ure, trg v Velikih Laščah, Stritarjeva cesta 1, Velike Lašče

IZMENJEVALNICA
Pridružite se nam na dogodku blagovne menjave – prinesite hrano, izdelke za higieno in čistila in jih izmenjajte za rabljena, vintage oblačila in predmete. 
ČETRTEK, 1. 6. 2023, od 16. do 19. ure, Bar Zorica, Kersnikova 4, Ljubljana
PETEK, 16. 6. 2023, od 16. do 19. ure, Humanitarni center, Tržaška c. 132, Ljubljana

SREČEVALNICA
Vabljeni na brezplačne kuharske urice, namenjene druženju, izmenjavi dobre prakse in učenju novih znanj. V juniju bosta v Zavodu Pod strehco (Zaloška cesta 42) potekali dve delavnici:
ČETRTEK, 8. 6. 2023, od 10. do 13. ure
ČETRTEK, 22. 6. 2023, od 10. do 13. ure
Obvezne prijave na e-naslovu ali 040 858 052.

SODELUJTE!

IŠČEMO PROSTOVOLJCE/KE NA VEČ PODROČJIH
Preverite vsa prostovoljska področja in se prijavite preko spletnega obrazca.
Vabljeni in srčno dobrodošli v pestro prostovoljsko sfero in med dobro družbo prostovoljk/cev RKS-OZ Ljubljana. 

TEČAJI IN IZPITI PRVE POMOČI
Osvežite svoje znanje prve pomoči in se prijavite na tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil. Informacije o vseh tečajih so objavljene na spletni strani

Aktualne informacije in morebitne spremembe lahko spremljate na njihovi spletni strani ali družbenih omrežjih. 

 

4. junij - dan slovenskih krvodajalcev

Letos v znamenju 70. obletnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji

Ljubljana, 2. junij 2023 - V Sloveniji letos obeležujemo 70 let prostovoljnega krvodajalstva, Dan slovenskih krvodajalcev praznujemo 4. junija, častitljiv jubilej pa bomo letos obeležili v soboto, 3. junija, na velikem, že 31. srečanju krvodajalcev Slovenije v Veržeju. Kri je najdragocenejše darilo – DARILO ŽIVLJENJU.

4. junij – dan slovenskih krvodajalcev in spomin na 4. junij 1945, ko so v ljubljanski Centralni vojni bolnici odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi

Ob dnevu slovenskih krvodajalcev ter ob skorajšnjem praznovanju svetovnega dneva krvodajalcev (14. junij) je prav, da se iskreno in iz srca zahvalimo vsem tistim posameznikom, ki dajejo kri po svoji volji, brez kakršnekoli nagrade razen osebnega občutka zadovoljstva, da nekomu rešujejo življenje ali vračajo zdravje. Zahvala gre še posebej tistim, ki dajejo kri dvakrat, trikrat ali celo večkrat letno.

Začetki transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato je 4. junij razglašen za dan slovenskih krvodajalcev. Z razvojem zdravstva so zahteve po večjih količinah krvi imele za posledico ustanavljanje transfuzijskih postaj pri bolnišnicah.

Pomemben mejnik je leto 1953, ko organizacijo krvodajalstva prevzame Rdeči križ Slovenije ter vzpostavi prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Prva s strani Rdečega križa organizirana brezplačna in prostovoljna ter anonimna terenska krvodajalska akcija je bila izvedena na ponedeljek, 9. marca 1953, v sektorski ambulanti Toplice v Zagorju ob Savi. Hkrati je to bila prva terenska krvodajalska akcija Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, kjer so rešitev za pomanjkanje krvodajalcev in krvi našli v terenskih krvodajalskih akcijah. S prvo terensko krvodajalsko akcijo v Zagorju ob Savi je za celotno Slovenijo začelo veljati načelo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi.

Pobudnik prve krvodajalske akcije v Zagorju ob Savi je bil zdravnik specialist interne medicine in aktivist Rdečega križa, dr. Danilo Gomišček. Krvodajalsko akcijo so podprli Občina Zagorje ob Savi, glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Rdeči križ Zagorje, sindikati za organizacijo krvodajalske akcije, Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, Zveza komunistov Jugoslavije in rudniška uprava. Na prvi dan, 9. marca 1953, je kri v Zagorju ob Savi darovalo 9 rudarjev iz Zagorja. Krvodajalci šest ur pred darovanjem krvi niso smeli zaužiti ničesar drugega kot čaj s kruhom.

Danes se lahko pohvalimo z nekaj manj kot 60.000 rednimi krvodajalci. V Sloveniji daruje kri enkrat letno 60 % krvodajalcev, 28 % krvodajalcev daruje kri dvakrat, 10 % trikrat in 2 % štirikrat. Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin so nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 %, 0 38 %), krvne skupine B je 15 %, krvno skupino AB pa ima približno 7 % ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 % ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 %.  

Naša država sodi med tiste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. V Sloveniji daruje kri skoraj 5 % prebivalcev, vsak delovni dan potrebujemo med 350 – 400 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Letno Rdeči križ Slovenije za potrebe zdravstva organizira skoraj 1200 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 390 t. i. terenskih krvodajalskih akcij. Prva terenska akcija v koledarskem letu vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.

70 enot krvi za 70 let

V Veržeju se bomo ob 70-letnici organiziranega krvodajalstva na Slovenskem na 31. srečanju krvodajalcev Slovenije zahvalili vsem krvodajalcem za njihovo humano dejanje. Na srečanju pričakujemo okoli 500 krvodajalcev iz cele Slovenije, svojo prisotnost so napovedali tudi krvodajalci iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Zaposleni na Rdečem križu Slovenije smo se, skupaj z nekaterimi zvestimi prostovoljci, odločili, da bomo v prostorih Osnovne šole Veržej s sodelovanjem Centra za transfuzijsko medicino Maribor, za 70 let darovali 70 enot krvi

Zelo nas veseli, da se je našemu povabilu – ne le na sam dogodek, odzval tudi minister za zdravje RS, Danijel Bešič Loredan, ki bo Veržeju ravno tako daroval kri, poleg njega pa tudi državni sekretar dr. Tadej Ostrc in Damir Domjan, vodja Sektorja za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost. Gospod Zdravko Širec iz Kočna ob Ložnici, predan prostovoljec RKS in krvodajalec, pa bo v soboto kri daroval že 170-ič.

Razlogi za darovanje krvi so nesebičnost, predvsem pa želja za pomoč sočloveku in v Sloveniji zato bomo v Rdečem križu Slovenije skupaj s transfuzijsko službo, mediji, družbeno odgovornimi podjetji, šolami, športnimi ter številnimi drugimi društvi in organizacijami ter našimi partnerji, še naprej negovali in širili plemenito tradicijo prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva. Ob tej priložnosti moramo izpostaviti tudi slovensko krvodajalsko iniciativo »Daruj energijo za življenje«, v kateri že trinajsto leto moči združujemo Rdeči križ Slovenije, Zavod RS za transfuzijsko medicino in družbeno odgovorno podjetje Petrol, d. d., ki se mu ob tej priložnosti prav posebej zahvaljujemo.

Hvala vsem krvodajalkam in krvodajalcem za odzivnost, darovanje in pomoč. Hvala, ker omogočate, da marsikatera življenjska zgodba teče dalje, zato le pokličite in se ponovno naročite na darovanje krvi.

Ob dnevu slovenskih krvodajalcev kri daroval tudi minister za zdravje RS, dr. Danijel Bešič Loredan

70 let prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem smo obeležili na 31. srečanju slovenskih krvodajalcev v Veržeju

Ljubljana, 4. junij 2023 – Majhno prleško mesto Veržej je včeraj, 3. junija 2023, gostilo nekaj sto krvodajalcev iz cele Slovenije, ki so se po treh letih prisilnega premora prišli znova družit in obeležit to humano dejanje, nekaj deset pa jih je tudi na ta dan zavihalo rokav in darovalo kri – med njimi tudi minister za zdravje RS, dr. Danijel Bešič Loredan, državni sekretar, dr. Tadej Ostrc, vodja sektorja za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost, Damir Domjan, prostovoljec RKS – OZ Slovenska Bistrica in krvodajalec Zdravko Širec pa je kri daroval že 170-ič, rokav pa so – nekateri prvič, drugi so presegli dvomestno številko darovanj; zavihali tudi mnogi zaposleni na Rdečem križu Slovenije.

Letošnje, že 31. srečanje slovenskih krvodajalcev je imelo svoj uvod v Osnovni šoli Veržej, kjer je potekala terenska krvodajalska akcija, ki se jo je udeležil tudi minister za zdravje RS, dr. Danijel Bešič Loredan. Minister za zdravje RS je sicer zvest krvodajalec in specialist ortopedske kirurgije, ki se še kako dobro zaveda pomembnosti zadostne preskrbe s krvjo, kar je povedal tudi v svojem nagovoru: »Slovenci smo na svojo krvodajalsko tradicijo resnično lahko ponosni. Kljub temu, da se je v času epidemije število krvodajalskih akcij in s tem tudi krvodajalcev močno zmanjšalo, se zdaj število krvodajalcev ponovno povečuje. Na Ministrstvu si bomo tudi naprej prizadevali, da bi se visoka zavest, kako pomembno je ohranjati zdravje in reševati življenja soljudi s pomočjo krvodajalcev, še naprej krepila v vseh segmentih družbe, začenši z ozaveščanjem otrok. Pri tem bi posebej poudaril tudi pomen razumevanja delodajalcev za zaposlene, ki darujejo kri. Kri rešuje življenja!«

Na ministrove besede se je v svojem nagovoru navezala tudi podpredsednica Rdečega križa Slovenije in predsednica RKS – OZ Ljutomer, Silva Duh: »Krvodajalstvo je danes pred velikimi izzivi, ki se jih bolj ali manj uspešno lotevamo. Dejstvo je, da kri ostaja edina stvar, ki je ne moremo umetno proizvesti! Na mnogih področjih opažamo upad zanimanja mladih, na srečo to pri krvodajalstvu še ni tako očitno in vesela sem, da smo imeli danes na krvodajalski akciji v Veržeju kar tri darovalce, ki so kri darovali prvič.«

V Veržeju so se tako družili mnogi, ki so kri darovali 50-krat, 100-krat, 150-krat, rekorder med njimi pa je bil Zdravko Širec iz Kočnega pri Laporju, ki je kri začel darovati pri 18. letih in bo letos, pri 65. letih, kar je tudi zgornja starostna meja za krvodajalce, sklenil svojo humano krvodajalsko pot. Humanitarec z dušo in telesom je ob svojem 170-em darovanju povedal: »Vedno sem najprej pomislil na sočloveka, prijatelja, sodelavca in kri darujem izključno zato, da bi lahko rešil kakšno življenje, komu pomagal pri ozdravitvi … To je tisto, kar me žene, da se štirikrat letno odzovem krvodajalskim akcijam, ker vem, da je kri preprosto potrebna energija za življenje. Hvaležen sem, da sem zdrav in lahko še vedno darujem kri. To je moje poslanstvo. Življenje je zelo pestro in bogato, če se zavedaš, da nisi tukaj samo zase, ampak tudi za sočloveka.«

Za mikrofon je stopila tudi predsednica Rdečega križa Slovenije, mag. Vesna Mikuž in ob vseh jubilejih izpostavila še eno pomembno temo: »Moja želja je, da bi preskrba s krvjo v Sloveniji ostala dobra in dobra je, kadar se ljudje odzovejo vabilu in gredo na krvodajalsko akcijo. Želja Rdečega križa je, da bi bile količine krvi vedno optimalne in da bi bila prava krvna skupina vedno na pravem mestu ob pravem času. Krvodajalcev je toliko, da nobeno življenje ne bi smelo biti ogroženo zaradi pomanjkanja določene krvne skupine. Danes jih je dovolj. Ali jih bo dovolj tudi v prihodnjih desetih, dvajsetih letih? Verjamem da! Naša pripravljenost motivirati in ozaveščati ljudi in ustrezna zakonodaja, ki bo v predpisih prepoznala pomembnost vrednost prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, bodo zagotovo še naprej gradniki te uspešne zgodbe. V imenu vseh nas upam, da bo krvodajalstvo še naprej imelo svoj prostor v medijih in družbi, da se bodo odzvala še druga družbeno-odgovorna podjetja in društva. Skupna iniciativa Daruj energijo za življenje podjetja Petrol, Zavoda za transfuzijsko medicino in Rdečega križa Slovenije je hvale vredna in prepričana sem, da jo bomo v prihodnje skupaj še nadgradili. Še enkrat hvala vsem.«

Čudovit in nepozaben dan – častni gosti, krvodajalska akcija, vseslovensko srečanje krvodajalcev in tistih, ki krvodajalstvo na najboljši možen način promovirajo in podpirajo ter zvrhana mera hvaležnosti, da je krvi v Sloveniji za vse zadosti. Lahko potrdimo, da bo kmalu izšla poučna krvodajalska zgodbica Kapljica potuje in izobražuje, za promocijo aktivnosti Rdečega križa Slovenije pa bo skrbela tudi naša maskota, medved Henri, ki ga je pisana in več stoglava množica krvodajalcev nemudoma sprejela medse.  

Foto: Aleš Černivec

14. junij – Svetovni dan krvodajalcev

»Živimo, ker darujete. Darujte kri, darujte plazmo, darujte življenje.«

Vsaka darovana vrečka krvi ali plazme je dragoceno darilo, ki rešuje življenja, redno, prostovoljno darovanje pa je temelj varne in zadostne preskrbe s krvjo.

Ljubljana, 12. junij 2023 - Dostop do varne preskrbe s krvjo je ključen za vse, ki kri potrebujejo. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti. Mnogi od njih so od transfuzij krvi odvisni vse življenje. Zdravljenje s krvjo potrebujejo tudi poškodovanci ob izrednih razmerah, nesrečah in nezgodah, pa tudi bolniki, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege.

Prostovoljno darovana plazma prav tako predstavlja pomemben del pri podpori in zdravljenju bolnikov. Iz tekočega dela krvi ali plazme izdelujemo zdravila, namenjena zdravljenju življenjsko ogrožajočih, kroničnih in redkih bolezni. Zaradi učinkovitosti pri zdravljenju različnih bolezni se potreba po njih povečuje. V plazmi so namreč beljakovine, ki opravljajo številne pomembne funkcije v telesu, npr. sodelujejo pri strjevanju krvi in imunski obrambi ter vzdržujejo vitalne funkcije organov.

Da bi vsem, ki potrebujejo transfuzijo, zagotovili dostop do varne krvi, so v vseh državah potrebni prostovoljni, neplačani krvodajalci, ki redno darujejo kri. Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po zdravljenju s krvjo.

Kljub zavedanju, kako pomembna je zadostna preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, imajo marsikje velike težave z zagotavljanjem ustreznih količin krvi ter kakovostjo in varnostjo. Pomanjkanje krvi je še posebej akutno v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med strategijami za pomoč državam z nizkim in srednjim BDP-jem predvideva tudi izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti človeške plazme, vključno z optimizacijo izkoristka plazme iz darovane krvi in lažjo dostopnost do terapij s plazemskimi proteini.

Svetovni dan krvodajalcev podpirajo tri glavne organizacije, ki so dejavne na področju prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva: Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij in Mednarodno transfuzijsko združenje, pridružila pa se jim je tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

14. junij, svetovni dan krvodajalcev, je namenjen:

dviganju globalne ozaveščenosti o potrebah po varni krvi in krvnih pripravkih za transfuzijo;

poudarjanju pomembnosti prispevka prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev k nacionalnim zdravstvenim sistemom, predstavlja pa tudi priložnost za skupno proslavljanje pomembnosti krvodajalstva in zahvalo vsem, ki ste ali še boste darovali kri.

14. junija 1868 se je na Dunaju rodil avstrijski zdravnik, patolog in imunolog, Nobelov nagrajenec Karl Landsteiner, odkritelj danes po celem svetu uporabljanega sistema krvnih skupin AB0. Tudi Slovenci pri tem nismo imeli nepomembne vloge, saj je bil dr. Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani, prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B.

Dan slovenskih krvodajalcev obeležujemo 4. junija – v spomin na 4. junij 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Letos obeležujemo 70 let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva – 9. marca 1953 je v Zagorju ob Savi na prvi terenski krvodajalski akciji kri darovalo devet rudarjev iz Zagorja. V Sloveniji je sicer nekaj manj kot 60 tisoč rednih krvodajalcev, vsak dan jih potrebujemo 350–400, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi. 

Zato HVALA vsem, ki omogočate, da zgodbe življenja tečejo dalje.

Varna pot na varno

20. junij – Svetovni dan beguncev

20. junij je svetovni dan, ko ozaveščamo stisko kot tudi pogum oseb, ki so bile zaradi nevzdržnosti razmer prisiljene zapustiti svoje domove in se podati na pot do novega, varnega domovanja.

Od leta 2012 število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, strmo narašča po vsem svetu. Do sredine leta 2022 je bil dosežen vrh - 42 milijonov ljudi. Sočasno so možnosti za prihod v EU po rednih in varnih poteh omejene. Posamezniki so pogosto prisiljeni ubrati nevarne poti, da pridejo v državo azila v EU, pri čemer tvegajo svoje življenje ali pa so izpostavljeni izkoriščanju tihotapcev in drugi resni škodi, saj obstaja le malo možnosti za varen prehod. Ustvarjanje poti, ki bi prosilcem za azil omogočile, da varno pridejo v Evropo in zaprosijo za mednarodno zaščito, bi lahko pomagalo rešiti to situacijo. V ta namen je pisarna Rdečega križa v Bruslju izdala 2 stališči, ki se nanašajo na omogočanje varnih poti.

Varne poti do mednarodne zaščite v EU

Dostopno na: Safe pathways to international protection in the EU – Position – Red Cross EU Office

Za ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, oboroženimi spopadi ali drugimi kršitvami človekovih pravic in so prisiljeni zapustiti svojo družino, je združitev družine pogosto edini način za družinsko življenje, ko pridejo na varno. Kljub pravnemu in političnemu okviru EU ter več kot 20-letnemu izvajanju direktive EU o združitvi družine je združevanje družinskih članov upravičencev do mednarodne zaščite v Evropi zaradi različnih pravnih, praktičnih in upravnih ovir v praksi še vedno težavno in dolgotrajno. Nedavni dogodki po Evropi so še dodatno omejili pravico do združitve družine.

Nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Evropi zagotavljajo različne storitve ločenim družinam upravičencev do mednarodne zaščite. Poleg ponovne vzpostavitve in ohranjanja stikov med družinskimi člani lahko nudijo pravno in upravno pomoč v celotnem postopku združitve družine, vključno z organizacijo potovanja in podporo združenim družinam za nemoteno vključevanje v nove skupnosti.

Zagotavljanje pravice do združitve družine za upravičence do mednarodne zaščite v Evropi.

Dostopno na: Upholding the right to family reunification for beneficiaries of international protection in Europe

Pomoč pri učenju slovenskega jezika.  Humanitarna podporna točka v Ljubljani.  Foto: Aleš Černivec

Pomoč pri učenju slovenskega jezika. Humanitarna podporna točka v Ljubljani. Foto: Aleš Černivec

3. Mediteranska konferenca Društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Med 10. in 12. junijem je v egipčanski prestolnici Kairo v okviru 3. Mediteranske konference potekalo Srečanje mladih predstavnikov Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Srečanja se je udeležila tudi naša strokovna sodelavka za prostovoljstvo in delo z mladimi, Vanessa Benak Cvijanović.

Prvi del Mediteranske konference, ki je potekal od 10. - 12. junija je bil namenjen mladim delegatom Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki so se ga udeležili predstavniki iz 22 držav. Srečanje je potekalo v obliki intenzivnih delavnic in razprav o sekcijah, kjer na najrazličnejše načine, predvsem v obliki prostovoljstva, delujejo mladi v organizaciji RK in RP.

Tako so si medsebojno podelili izkušnje, znanja in primere dobrih praks iz posameznih nacionalnih društev na naslednje pomembne tematike: spol in raznolikost, migracije, prostovoljstvo, Klimatske spremembe ter duševno zdravje in skrb zase.

Z aktivno participacijo in tvornim sodelovanjem so udeleženci v delovnih skupinah strnili potrebe, razmisleke in ideje, ki so temelj končnega produkta konference, tako imenovane Youth Declaration, strateškega dokumenta za udejstvovanje mladih v okviru Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Slednjega so v naslednjih dneh predstavili vodilnim telesom in predstavnikom nacionalnih društev, ki so s konferenco v duhu medkulturnega in intergeneracijskega dialoga nadaljevali med 12. in 15. junijem.

Njihovo sporočilo je sledeče: »Mednarodnega Gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, katerega del je več kot 16 milijonov prostovoljcev, članov in zaposlenih po vsem svetu, brez mladih ni. Več kot 60 % prostovoljcev predstavljajo prav mladi do 30. leta starosti, ki pa morajo biti v celoti in smiselno vključeni v vse programe in vodilne funkcije, da bo njihov glas ne le slišan, ampak tudi upoštevan. Le tako bomo lahko v Gibanju še naprej opravljali svoje humanitarno poslanstvo in prispevali k bolj vključujočim in odpornim skupnostim.«

Na včerajšnjem Zboru članov RKS izvoljeno novo vodstvo Rdečega križa Slovenije

Nova predsednica je mag. Ana Žerjal

Ljubljana, 23. junij 2023 - V četrtek, 22. junija 2023, smo se zastopniki Območnih združenj Rdečega križa Slovenija in strokovni sodelavci Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj zbrali na Igu, kjer je potekal letni zbor članov.

Na letnem zboru članov Rdečega križa Slovenije so bila predstavljena in potrjena Letno poročilo o delu 2022, Letno poročilo za poslovno leto 2022 ter Mandatno poročilo za obdobje 2019 – 2022, iz katerih je bilo razvidno, da smo v omenjenih obdobjih na Rdečem križu Slovenije z našo mrežo 56-ih območnih združenj delali zelo dobro in se še učvrstili kot prvi pomočnik javnim oblastem. Aktivno smo delovali na področju javnih pooblastil (krvodajalstvo, prva pomoč, pripravljenost in ukrepanje ob nesrečah, službe za poizvedovanje), humanitarnih programov, razvojnih projektov (npr. Prva pomoč – povsod in za vsakogar), vse bolj kompleksnega področja migracij, krepitvi prostovoljstva in dela z mladimi. Zdravilišče RKS Debeli rtič je ravno tako v celoti izpolnilo zastavljen program dela.

Glavna pozornost na zboru članov je veljala izvolitvi novega vodstva za mandatno obdobje 2023 – 2027. Dosedanja predsednica, mag. Vesna Mikuž, se je v zahvalnem in obenem poslovilnem govoru najprej dotaknila svojih razlogov za kandidaturo pred štirimi leti in nas spomnila, da imamo na Rdečem križu Slovenije »… nekaj več, imamo moč in privilegij, da delamo s srcem. Pomembno pa je, da se ne ukvarjamo s seboj, ampak spoštujemo in gojimo temeljna načela Gibanja ter predvsem – gremo naprej skupaj.«

Kandidatka za predsednico je bila mag. Ana Žerjal, dolgoletna vodja Zdravilišča RKS Debeli rtič, leta 2007 »managerka leta v turizmu« ter s skoraj štirimi desetletji izkušenj na vodstvenih položajih, ki se je v začetku leta upokojila in svoje vodstveno mesto prepustila mag. Nini Golob, se je v svoji predstavitvi dotaknila številnih področij: »Organizacija in sodelovanje ter povezanost naše mreže sta nekaj posebnega in prvovrstnega. V primeru izvolitve se bom potrudila, da bomo sledili zastavljenim rokom in ciljem. In ker sem bila desetletja v nenehnem stiku z mladimi, bo moja glavna pozornost posvečena generacijskim spremembam in pomladitvi organizacije, vsekakor pa bomo še naprej posvečali skrb tudi starejšim in seveda vsem drugim ranljivim skupinam, za katere Rdeči križ Slovenije skrbi že skoraj 160 let.«

Po kratkih predstavitvah kandidatke za podpredsednico, dr. Vasilke Sancin, profesorice mednarodnega prava na Pravni fakulteti in Francija Strniše, ki je funkcijo podpredsednika opravljal že v tem mandatnem obdobju, so sledile volitve in štetje glasov, kjer so vsi trije kandidati dobili vse glasove prisotnih, poleg tega pa sta bila izbrana tudi glavni in nadzorni odbor.

Generalna sekretarka RKS, Cvetka Tomin, je novi štiriletni mandat nastopila decembra 2022.

Mag. Ana Žerjal, nova predsednica Rdečega križa Slovenije, se je po izvolitvi zahvalila za izkazano zaupanje in zbor članov sklenila z besedami: »Še naprej se bom trudila delati v dobro ljudi, ki našo pomoč potrebujejo, in Rdečega križa Slovenije. Imamo ogromno znanja, sposobnih zaposlenih in prostovoljcev, zato sem prepričana, da bomo skupaj nadaljevali uspešno poslanstvo. Gremo delat!«

Foto: Aleš Černivec

Družbeno-odgovorni projekt Pričarajmo nasmeh vstopil v 21. leto

Tuš bo brezplačno letovanje v Zdravilišču RKS Debeli rtič znova omogočil 500 otrokom

Tuš bo na letovanje na Debeli rtič znova odpeljal 500 otrok

Ljubljana, 28. junij 2023 – Tudi letos je Tuš skupaj s partnerji v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh omogočil brezplačno enotedensko letovanje za 500 otrok v Zdravilišču RKS Debeli rtič. V 21 letih so tako pri Tušu z brezskrbnimi počitnicami na morju razveselili že 10.500 otrok. Za njihovo dobro počutje in razvedrilo skrbijo vzgojitelji, ki jih spremljajo pri družabnih, športnih in drugih aktivnostih. Otroci imajo čas tudi za počitek in sprostitev na obali ter v parku Zdravilišča. Za izvedbo letovanja vsako leto poskrbijo pri Rdečem križu
Slovenije.


Ob začetku počitnic je na letovanje v Zdravilišče RKS Debeli rtič prispela prva od petih skupin v okviru Tuševega dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh. V enem tednu njihovega bivanja ob morju vzgojitelji poskrbijo za pester program z ustvarjalnimi, športnimi in družabnimi aktivnostmi ter s tem poskrbijo za nepozabna doživetja otrok. Pri Tušu so za otroke pripravili še majčke, kape z zaščito pred soncem in druge potrebščine, ki jim bodo prišle prav na letovanju.

Pri Tušu že 21 let izvajajo dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh, v okviru katerega vsako leto 500 otrokom omogočijo brezplačno letovanje na Debelem rtiču: »Pri zbiranju sredstev za letovanje otrok na Debelem rtiču sodelujejo tudi naši poslovni partnerji in kupci. Tako je že 21 let, tudi v času slabših gospodarskih razmer, saj je takrat še toliko bolj pomembno, da otrokom pričaramo nasmeh in jim omogočimo morski oddih. Ta dobrodelni projekt je za nas vreden še toliko več, ker vemo, kako odlično je poskrbljeno za otroke v zdravilišču na Debelem rtiču. Hvala ekipi zdravilišča in vzgojiteljem, ki poskrbijo, da je letovanje za otroke nepozabno doživetje,« je ob obisku Zdravilišča RKS Debeli rtič povedal direktor Tuša Dušan Mitič.

Izbor otrok iz vse Slovenije pripravijo pri Rdečem križu Slovenije, kjer poskrbijo tudi za izvedbo letovanja v Zdravilišču RKS na Debelem rtiču: »Zahvaljujemo se Tušu za dolgoletno sodelovanje za dobrobit otrok, ki uživajo morje in druge zdravilne učinke enotedenskega
bivanja v Zdravilišču RKS Debeli rtič. Otroci imajo številne aktivnosti tako v vodi kot na suhem, saj izvajamo plavalne tečaje, razne kreativne delavnice in veliko iger za socializacijo otrok, ki prihajajo iz cele Slovenije. Otroci spoznajo nove prijatelje in varno uživajo sproščene počitnice,«
je povedala novo izvoljena predsednica Rdečega križa Slovenije, mag. Ana Žerjal.

Foto: Tuš

Obvestilnik RKS - OZ Ljubljana za julij 2023

10. let Izmenjevalnice

V juliju bo RKS - OZ Ljubljana obeležil že 10. leto Izmenjevalnice, projekta humanitarne blagovne menjave, s katerim uresničujejo načelo ponovne uporabe, odgovornost do soljudi in okolja ter trajnosti. Hvala prostovoljkam in prostovoljcem ter vsem, ki jih pri tem podpirate in prispevate k obogatitvi prehranskih paketov pomoči.

IZMENJEVALNICA: 
Pridružite se nam na dogodku humanitarne blagovne menjave – prinesite hrano, izdelke za higieno in čistila in jih izmenjajte za rabljena, vintage, oblačila in predmete. 
ČETRTEK, 6. 7. 2023, od 16. do 19. ure, Bar Zorica, Kersnikova 4, Ljubljana
PETEK, 21. 7. 2023, od 16. do 19. ure, Humanitarni center, Tržaška c. 132, Ljubljana – ta dan bo prav poseben dan, saj Izmenjevalnica praznuje svoj 10. rojstni dan. Poleg redne ponudbe rabljenih oblačil bomo dan obarvali praznično. Naj bo presenečenje! Vabljeni!

TEČAJI IN IZPITI PRVE POMOČI: osvežite svoje znanje prve pomoči in se prijavite na tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil. Informacije o vseh tečajih najdete s klikom na povezavo.

DARUJTE: V juliju vas vabimo na tri redne krvodajalske akcije v Ljubljani, in sicer v PETEK, 14., 21. in 28. julija 2023. Darujete lahko tudi vsak dan med tednom, med 7. in 15. uro! Pokličite na 051 671 147, 030 716 796 ali 051 389 270 in se dogovorite za odvzem.

Na Rdečem križu Ljubljana vseskozi zbiramo donacije za vse pomoči potrebne. Bodite dobrodelni – pošljite SMS s ključno besedo LJUDEM5 na 1919 in podarite 5 EUR ali LJUDEM10 na 1919 in podarite 10 EUR. HVALA, ker pomagate LJUDEM našega mesta! 
Prispevate lahko vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2.

Donacije lahko nakažete tudi na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana, ki je odprt pri Delavski hranilnici d.d.: IBAN: SI56 61 000 11 22 33 44 82; SWIFT ALI BIC: HDELSI22; SKLIC: 10-02.

HUMANITARNA POMOČ: V kolikor ste v stiski, se obrnite na RKS - OZ Ljubljana! Dosegljivi so na 040 788 698. Od 10. 7. 2023 do 21. 8. 2023 bo Humanitarni center deloval po prilagojenem urniku, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.

V poletnem času od 10. 7. 2023 do 21. 8. 2023 redne delitve ne bo! Humanitarni center bo odprt samo za sprejem donacij in izdajo izrednih humanitarnih pomoči.

Sprejemna pisarna za informacije, psihosocialno pomoč in registracijo novih uporabnikov iz Ukrajine je odprta v ponedeljek in torek od 11. do 14. ure in v sredo od 10. do 15. ure.


 

Zahvala donatorju - Skupini NLB

Skupina NLB je donirala 50 tisoč evrov Zdravilišču RKS Debeli rtič

V Zdravilišču RKS Debeli rtič in na Rdečem križu Slovenije smo bili presenečeni, veseli in počaščeni, da je kolektiv zaposlenih družbe NLB, d. d., med desetimi prejemniki donacije 50 tisoč evrov izbral tudi nas.

Rdeči križ Slovenije je najstarejša slovenska humanitarna organizacija in vsako leto tako ali drugače pomagamo skoraj 300 tisoč ljudem, naše Zdravilišče RKS Debeli rtič pa že od leta 1956 skrbi za zdravje otrok in drugih ranljivih skupin. Samo lansko leto nas je s spremstvom obiskalo skoraj 17 tisoč otrok – tako za namen zdraviliškega zdravljenja, interdisciplinarnega programa za obravnavo otrok s prekomerno telesno maso, poletnem zdravstvenem letovanju, socialnem letovanju, v sklopu katerega gostimo tudi kolonije drugih humanitarnih organizacij, kronično bolni otroci na obnovitvenih rehabilitacijah (diabetes, fenilketonurija, celiakija, hemofilija …), programi šole v naravi, veseli pa smo tudi, da socialna letovanja pri nas preživljajo tudi seniorji.

V imenu celotnega kolektiva Zdravilišča RKS Debeli rtič, predvsem pa v imenu vseh tistih, ki so nas že in seveda tudi tistih, ki nas bodo še obiskali, se iskreno zahvaljujemo zaposlenim v NLB Skupini, da so prepoznali naše poslanstvo in nas razveselili z donacijo, s katero bomo našim obiskovalcem lahko še dodatno izboljšali kvaliteto storitev in bivanja v našem zdravilišču.  

Foto: Tomaž Kos

©2024 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.