Prva pomoč

Poučevanje laikov iz prve pomoči izvaja Rdeči križ kot eno svojih temeljnih poslanstev, pravzaprav prav s tega področja izhaja njegov nastanek. Junija 1859 je namreč v Solferinu v Severni Italiji potekala huda bitka, v kateri je obležalo 40 000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. Povsem naključno se je v bližini bojišča znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki ni mogel verjeti, da je prizor pred njegovimi očmi resničen. Hudo ranjeni vojaki so ležali vsepovsod in trpeče čakali na smrt. To je bil zadosten razlog, da je dal pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem, danes bi jo lahko poimenovali prva pomoč. Krajevno prebivalstvo, predvsem ženske, so pod njegovim vodstvom dajale prvo pomoč ranjencem; povezale so jim rane in jih oskrbele z vodo, hrano in odejami.

Druga zelo pomembna oseba je Florence Nightingale (1820-1910), ki so jo kot bolničarko poslali na prizorišče krimske vojne (1853-1856), da bi oskrbela ranjence, ki so umirali zlasti zaradi nepoznavanja medicine in izredno slabe zdravstvene oskrbe. Zgodovinski viri navajajo, da je zaradi nepoznavanja osnov prve pomoči umrlo kar 95 000 od skupno 300 000 francoskih vojakov. Florence Nightingale je v krimski vojni pripomogla k znižanju stopnje umrljivosti ranjenih vojakov za 20 odstotkov in tako rešila življenje okrog 50 000 ljudi.

Prva pomoč je tradicionalna naloga Rdečega križa in skoraj ni nacionalnega društva v svetu (v 191 državah), ki je ne bi izvajalo. Rdeči križ Slovenije ima po Zakonu o Rdečem križu na področju prve pomoči tudi javna pooblastila za usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ter za izvajanje izpitov iz prve pomoči za prihodnje voznike motornih vozil.

 

Kako postanem predavatelj oz. učitelj prve pomoči?

Rdeči križ Slovenije skrbi za usposabljanje laikov iz prve pomoči. V ta namen izvaja različne oblike tečajev. Najbolj prepoznavni so tečaji in izpiti za voznike motornih vozil, usposabljanja iz prve pomoči za reševalce iz vode ter usposabljanja iz prve pomoči za zaposlene različnih strok in institucij.

Na Rdečem križu si močno prizadevamo, da bi udeležencem naših usposabljanj podajali najnovejše smernice strokovne doktrine ter da bi se na naših tečajih počutili dobro. Želimo si, da bi odnesli kar največ znanja, s katerim bodo v primeru nezgode pomagali svojim najbližjim in tudi ostalim, ki so pomoči potrebni, pa čeprav jih ne poznajo. Samo ustrezna in pravilna prva pomoč lahko omogoči nadaljnjo profesionalno medicinsko oskrbo

Prvo pomoč pri Rdečem križu poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ Slovenije. Licenco obnavljajo na tri leta. Seminar za pridobitev licence traja dva dni, za obnovitev licenc pa en dan.

Predavatelji se na seminar prijavijo preko območnih združenj Rdečega križa.

Veliko pozornost v zadnjem obdobju posvečamo zlasti pedagoško - andragoškim vsebinam, saj se zavedamo, da ni pomembno samo snov "predati naprej", ampak je zelo pomembno tudi kako to naredimo. Udeleženci seminarja se med seboj tudi spoznajo, izmenjajo izkušnje, organizatorju pa podajo ideje za nadaljnje delo.

Ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 76. členu opredeljuje enote in službe Civilne zaščite, med njimi tudi enote za prvo pomoč. Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno zboleli na kraju dogodka in čim prej po njem ter je opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo, pravilno in v pravem zaporedju. Laična prva pomoč traja toliko časa, dokler ne pride strokovna pomoč.

Pripadniki enot za prvo pomoč se izobražujejo na sedemdeseturnih tečajih prve pomoči, znanje pa obnavljajo na krajših obnovitvenih tečajih. Tako so seznanjeni z najnovejšimi doktrinarnimi smernicami s področja prve pomoči. Temeljno znanje, ki ga člani enot na tečajih pridobijo, je usmerjeno v preverjanje vitalnih življenjskih funkcij, oživljanje, preprečevanje krvavitev, prepoznavanje nenadnih bolezenskih stanj.

V skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč enote za prvo pomoč organizirajo:
  • gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na istem kraju in dodatno ekipo na vsakih 300 nadaljnjih zaposlenih;
  • šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov, eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb na istem kraju;
  • občine, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še po eno ekipo.

Enota za oskrbo bolnikov Rdečega križa Slovenije

Na osnovi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16) in Pravilnika o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Ur. l. RS, št. 104/08), Rdeči križ Slovenije zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje Mobilnega stacionarija pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
 
Za potrebe delovanja Enote za oskrbo bolnikov Rdečega križa Slovenije (v nadaljevanju besedila: EOB RKS), Rdeči križ Slovenije, v skladu z merili in v sodelovanju z Zdravstveno fakulteto Ljubljana, kadrovsko popolnjuje enoto, ki šteje od 12 do 24 članov.
V enoto so tako vključeni prostovoljci Rdečega križa Slovenije, študenti in zaposleni Zdravstvene fakultete Ljubljana ter ostali zdravstveni delavci, katerim skupni cilj je reševanje in ohranitev življenja ter pomoč obstoječemu zdravstvenemu sistemu.
 
Za Rdeči križ Slovenije je izrednega pomena, da se v EOB RKS vključijo strokovno usposobljeni prostovoljci, ki bodo s svojimi izkušnjami in znanjem lahko pomagali pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe v primeru aktiviranja mobilnega stacionarija.

Mobilni stacionarij

Mobilni stacionarij organizira Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.

Osnovni namen mobilnega stacionarija je dopolnitev obstoječih kapacitet za zdravstveno oskrbo bolnikov v primeru naravnih ali drugih nesreč.

 

Polna zmogljivost stacionarija je 120 bolnikov:

100 lažje poškodovanih in/ali nenadno obolelih oseb;

20 težje poškodovanih in/ali nenadno obolelih oseb.

 

Mobilni stacionarij sestavljajo:

- Vodstvo stacionarija, ki ga predstavljata vodja enote za oskrbo bolnikov in vodja enote za postavitev in vzdrževanje (koordinacijsko telo).

- Enota za oskrbo bolnikov, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z Zdravstveno fakulteto Ljubljana (zagotavlja zdravstveno oskrbo bolnikov).

- Ekipa za psihosocialno pomoč, ki jo organizira Uprava RS za zaščito in reševanje (izvaja socialno in psihološko pomoč bolnikov).

- Enota za postavitev in vzdrževanje stacionarija, ki jo organizira Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije (zadolžena za postavitev in pospravljanje ob prenehanju delovanja). Za vzdrževanje in delovanje, ki jo organizira Uprava RS za zaščito in reševanje (zadolžena za vzdrževanje ob delovanju, pospravljanje ob prenehanju delovanja in za logistično oskrbo).

©2024 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.