Postanite krvodajalka ali krvodajalec

V kolikor ste pripravljeni darovati kri, vas prosimo, da nam pošljite vaše podatke. Na ta način vas bomo povabili na krvodajalsko akcijo, ki bo v bližini vašega doma ali mesta zaposlitve.

Kri lahko daruje vsak, ki:

  • je dobrega zdravja,
  • med 18 in 65 let starosti,
  • tehta vsaj 50 kg,
  • zadnje mesece ni imel večje operacije,
  • v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
  • moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
  • ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.


Krvi ne morejo darovati vsi, ki:

  • imajo hujša obolenja srca,
  • imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,
  • sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,
  • imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom,
  • prebolevajo ali so v zadnjih 14- ih dneh prebolevali akutni infekt.


Nasveti pred odvzemom krvi:

Počutiti se morate zdravi!
Pred obrokom lahko pojeste lahek nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo. Na krvodajalsko akcijo NE PRIHAJAJTE TEŠČI!

Vir: http://www.ztm.si

 

Postopek odvzema krvi

  1. Odziv na vabilo
    Pripravljenosti za darovanje krvi sledi odziv na vabilo na krvodajalsko akcijo, ki lahko poteka na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani http://www.ztm.si ali transfuzijskih oddelkih v splošnih bolnišnicah. Kri je možno darovati tudi na terenskih krvodajalskih akcijah, ki se odvijajo v osnovnih, srednjih šolah, kulturnih ter gasilskih domovih.http://www.daruj-kri.si
  2. Sprejem
    Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveno osebje transfuzijske medicine najprej povprašajo po osebnih podatkih. Te podatke vnesejo v računalnik in v krvodajalčev karton, ki spremlja krvodajalca ves čas med postopkom dajanja krvi. Pri naslednjem prihodu se samo še hitro preveri točnost podatkov. Krvodajalca seznanijo z vsebino priloženih zloženk in ga prosijo, da izpolni vprašalnik.
  3. Laboratorij
    Naslednja postaja na poti darovanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko darujejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina.
  4. Pregled pri zdravniku
    Sledi pregled pri zdravniku. Krvodajalcu izmeri krvni tlak, posluša delovanje srca in ga povpraša po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Zdravnik povpraša tudi po boleznih, ki jih je krvodajalec prebolel. Nekatere bolezni kot na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo. Najvarneje je, da krvodajalci, ki so bili s takimi boleznimi okuženi ali so izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne dajejo v času, ko lahko s svojo krvjo okužijo bolnika. Na podlagi pregleda in podatkov, ki jih dobi iz laboratorija, zdravnik svetuje, ali krvodajalec lahko daruje kri ali ne. Če je odločitev negativna, krvodajalcu sporočijo, zakaj trenutno ne more darovati krvi in kdaj se lahko ponovno oglasi. Krvodajalcu zdravniki svetujejo zdravljenje morebitne odkrite bolezni.
  5. Odvzem krvi
    V sobi za odvzem krvi se krvodajalec vleže na odvzemni stol. Zdaj se začne to, zaradi česar je prišel: odvzem krvi. Medicinska sestra pričaka krvodajalca s sterilnim priborom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le zanj, in očisti mesto odvzema krvi ter uvede iglo v žilo. Krvodajalec s stiskanjem pesti pospešuje tok krvi, ki teče po cevki in počasi polni vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju krvi. Ko je vrečka polna, sestra cevko zaveže in jo pazljivo odreže. Nato odvzeme še štiri epruvete vzorcev krvi. Tri epruvete pošljejo v laboratorije, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Četrti vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Odvzem krvi ponavadi poteka brez zapletov. Včasih pa se zgodi, da krvodajalca pred, med ali po odvzemu obide slabost, strokovno rečeno, da doživi kolaps. Vzroki za to so največkrat duševne narave: prevelika napetost, strah pred neznanim, strah pred bolečino, pred pogledom na kri in podobno. To se pogosteje dogaja pri novih krvodajalcih, ki s potekom odvzema še niso seznanjeni. Krvodajalcem, ki doživijo kolaps, usposobljeno osebje takoj daje vso potrebno pomoč. Kolaps je prehodni pojav, ki hitro mine in ne pušča posledic. Ko je odvzem krvi končan, se krvodajalcem zahvalimo in jih povabimo na okrepčilo in družaben klepet.


Čez dan je priporočljivo zaužtiti veliko tekočine (vode) ali drugih brezalkoholnih napitkov.

Vir: http://www.ztm.si

©2018 Rdeči križ Slovenije Izdelava: Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije