Mladi na taboru znova pokazali svojo srčnost

Letos se je na Otočcu odvijal že 14. tabor mladih »Moč humanosti«, ki ga organizira novomeški Rdeči križ. Potekal je od 26.6. do 29.6 in je med sabo povezal več generacij in še enkrat znova pokazal, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Tabora so se udeležili 16 prostovoljcev in štirje mentorji, ki so s svojo pozitivno naravnanostjo dokazali, da zmorejo spreminjati svet. V OŠ Otočec so jih gostili, saj so tam prebivali in poskrbeli za prehrano in dobro počutje vseh udeleženih. Namen in cilji tabora so bili aktivno preživljanje prostega časa, vzgoja za strpnost in solidarnost, seznanjanje z vrednotami in načeli Rdečega križa, nenasilna komunikacija, prostovoljno delo ter pomoč starejšim ljudem.

Prostovoljci, ki so se udeležili tabora prihajajo iz različnih srednjih in tudi osnovnih šol (Ekonomska šola Novo mesto, Frizerska šola Sevnica, Gimnazija Novo mesto, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola, Srednja strojna šola, Srednja zdravstvena in kemijska šola in OŠ Brusnice). Skozi različne dejavnosti, ki so bile organizirane v sklopu tabora so pokazali, da so si ne glede na razlike med njimi, med sabo tudi zelo podobni. To so pokazali z spoštljivo in   odgovorno držo ter nesebično podporo, ki so jo izkazali drug do drugega.

V dopoldanskem času so mladi opravljali terensko delo. V sklopu tega, so obiskali 7 starejših oseb na območju KORK Otočec. Ti obiski so bili namenjeni druženju, pogovoru ter opravljanju manjših hišnih opravil. Mladi so spoznali življenjske svetove starejših ljudi, njihove zanimive in poučne zgodbe ter skupaj z njimi soustvarjali nepozabno izkušnjo. Ena skupina mladih se je v sklopu terenskega dela vključila v akcijo pri Rajkovih v Podhosti, kjer so skupaj s prostovoljko Nušo Rustja ter udeleženci programa socialne aktivacije na OZ RKS Novo mesto pomagali pri čiščenju hiše in okolice.

V popoldanskem času so mentorji za udeležence tabora pripravili socialne igre in delavnice (spoznavne igre, družbeno aktualne teme, tematski večeri, športne aktivnosti, …) s katerimi so prispevali k pozitivni skupinski dinamiki. Popoldneve so si zapolnili tudi z ogledom filma Revni milijonar ter ustvarjanjem pravega taborniškega ognja, ki je omogočil, da so si sami pripravili slastno večerjo.

Za pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo prostovoljcem KORK Otočec, OŠ Otočec, vsem starejšim osebam, ki so z nami delile delček svojega življenja in nam s svojimi zgodbami ter nasmehom na obrazu polepšali dneve na taboru. Velika hvala tudi vsem tistim, ki nas kakorkoli podpirate v naših aktivnostih.

                                                                                                                                Tina Papež, vodja tabora


 

Zadovoljni s taborjenjem v kampu Podzemelj

RKS-OZ in LAS Metlika v trinajsti ponovitvi tabora navdušilo 40 osnovnošolcev in njihovih staršev

Štirideset osnovnošolcev od tretjega do petega razreda OŠ Suhor, Metlika in Podzemelj je v spremstvu petih odličnih mentorjev v soboto, 6. julija zaključilo taborjenje v kampu Podzemelj, kjer so taborili pod vojaškimi šotori. V programu tabora so sodelovali: slovenska vojska, civilna zaščita izpostava NM, policijska postaja Metlika, gasilsko društvo Metlika, društvo kmečkih žena Metlika, društvo invalidov Metlika, ljudska knjižnica Metlika, Bernarda Šuštarič- nordijska hoja, kamp Podzemelj, Mojca Butala –rolkanje, Andreja - plesno društvo Krokar iz Metlike, jamarska zveza Slovenije, Maja Slanc- frizure, Jaka Stariha- oltajmarji, Domen Kočevar- šahovski turnir, Ribiško društvo Metlika in člani ekipe prve pomoči RK Metlika z namenom predstavitev različnih poklicev (vojak, gasilec, policist, ribič, jamarji, kuhar, frizer, reševalec..).

Na taborjenju so otroci zvedavo sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, spoznavali so različne službe, se družili in preverjali v spretnostnih igrah, kopali v topli Kolpi ... Domov so odšli. S obilo novega znanja in Na novo stkani i prijateljstvi.K izvedbi tabora so finančno pomagali: občina Metlika, Rdeči križ Metlika ter prispevek staršev.

Otroke je ob zaključku taborjenja obiskal župan občine Metlika g. Darko Zevnik in jim podelil priznanj otrokom za sodelovanje. Vsem sodelujočim se za njihov prispevek k izvedbi taborjenja zahvaljujeta predsednica in sekretarka RKS-OZ Metlika Mojca Zevnik Stopar in Zalka Klemenčič.

 

 

 

Tuševih novih 500 morskih otroških nasmehov

V letu, kot Tuš praznuje 30 let podjetja, bodo na morje odpeljali novih 500 otrok, s čimer se bo številka nasmehov v 17 letih akcije povzpela na 8600 srečnih otrok

Tuš bo z dobrodelnim projektom Pričarajmo nasmeh letos ponovno polepšal počitnice 500 otrokom iz različnih koncev Slovenije. N Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli  rtič bodo otroci spoznavali nove prijatelje, uživali v kopanju in družabnih igrah, se ukvarjali s športom in izražali svojo kreativnost. Danes je ta še posebej prišla na plano, saj je prva skupina otrok, ki prav v teh dneh letuje tam, skupaj s Tušem in Rdečim križem Slovenije pripravila pravi počitniški havajski dan, ki ga je s svojim nastopom popestril priljubljeni raper Nipke. V 17 letih projekta se bo številka pričaranih nasmehov ustavila pri 8.600, in to v letu, ko Tuš praznuje 30 let odprtja prve trgovine.

Dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije zagotavlja lepše in bolj kakovostne počitnice, na katerih mnogi prvič vidijo morje. »500 otrok, razdeljenih v 5 skupin, vsako leto v času šolskih počitnic letuje na Debelem rtiču med julijem in avgustom ter doživi nepozabne počitnice v krogu svojih vrstnikov iz vse Slovenije. Namen projekta, ki traja že od leta 2002, z aktivnostmi, angažiranjem in srčnostjo vseh sodelujočih doseže svoj pravi namen,« pojasnjujejo v Tušu, kjer so v 30 letih obstoja podjetja izpeljali že mnogo odmevnih dobrodelnih projektov. A prav Pričarajmo nasmeh je tisti, ki vsa leta ponuja enega najlepših zgledov pomoči tistim, ki jo potrebujejo v najobčutljivejšem življenjskem obdobju.

Otroke vsako leto na podlagi objektivnih meril izbere partner projekta Rdeči križ Slovenije, ki mu pomagajo centri za socialno delo, socialne službe na osnovnih šolah in območna združenja rdečega križa. 

Na današnjem srečanju so se otroci iz prve skupine, v kateri je 146 udeležencev in prihajajo iz Prekmurja, Štajerske in Koroške, zabavali po »havajsko«. »Vsako leto se potrudimo, da otrokom pripravimo presenečenje in letos smo na tem čudovitem koščku slovenske obale pričarali zabavne počitnice. Otroci so se zabavali ob havajskih družabnih igrah, kot so limbo dance in vrtenje hula hop obročev, izdelovali so ogrlice in slikali velike slike, za konec pa so nam zaplesali plese, ki so se jih naučili s plesno učiteljico,« opisuje današnje posebno dogajanje vodja projekta Pričarajmo nasmeh v Tušu Anja Marjetič. Poskrbeli so tudi za posebno presenečenje: »Priljubljeni slovenski raper Nipke je bil zares prava popestritev, saj mnogi otroci njegovo glasbeno zvrst in pesmi naravnost obožujejo,« še dodaja Anja Marjetič.

Za otroke na Debelem rtiču vsako leto pripravijo pester program, kjer se v tednu njihovega bivanja zvrstijo ustvarjalne, športne, izobraževalne, kreativne in zabavne aktivnosti oz. delavnice. Tako jih čakajo igre na bazenu, izdelovanje razglednic, vodne in štafetne igre, turnir v kegljanju, plesna delavnica, izlet z ladjico v Koper, ob koncih dneva pa plesni, pevski in kino večeri. »Otroci so, glede na preteklo znanje, vključeni v plavalni tečaj, tako da uživajo v vodi in nadgrajujejo svoje plavalne veščine. Pridobljeno plavalno znanje se nam zdi ena od ključnih vsebin, v okviru letovanja, saj je naprimer v tokratni skupini kar tretjina neplavalcev,« dodajajo v Tušu. V nadaljevanju poletja se bodo na enotedenske počitnice odpravili še otroci iz ostalih slovenskih regij.

izjava predsednice Rdečega križa Slovenije, Vesne Mikuž:

»V Rdečem križu Slovenije smo neizmerno hvaležni Tušu, ker že sedemnajst let na otroške obraze čara nasmehe. Ker mu je mar, zato je do letos  že osem tisoč sto otrokom z manj možnostmi omogočil teden dni brezplačnih počitnic. Letos se bo velikemu številu pridružilo še petsto nasmejanih obrazov.

Revščina je z mnogimi obrazi del življenja velikega števila ljudi v naši neposredni bližini. Statistika pravi, da pod pragom revščine v Sloveniji živi vsak osmi prebivalec. Žal tudi vsak deveti otrok. V osnovnošolske razrede s po 30 učenci prenesena statistika pomeni, da so v vsakem razredu vsaj trije otroci ujeti v zanke revščine. Pravzaprav nihče ni varen pred njo, saj lahko na različne načine kadarkoli preseneti kogarkoli med nami. In seže globlje od mrzlega doma in prazne mize v njem. Vodi v socialno in kulturno osamljenost, kar mnogim, še posebej otrokom, povzroča hujše gorje kot lakota in mraz. Takšna osamljenost zmanjšuje občutek varnosti in vzpodbuja način razmišljanja, ki se lahko kaj kmalu razvije v pravo kulturo revščine. Čeprav niso lačni, ne morejo živeti na način, ki je običajen za našo družbo in zato ne morejo polno razviti svojega človeškega potenciala, ki bi lahko dvignil kvaliteto življenja v družbi.

Počitnice ob morju so pri nas nekaj najbolj običajnega. Ampak mnogim ostajajo cenovno nedosegljive.  V Rdečem križu Slovenije si želimo, da bi Tuš, ki vsako leto pričara 500 otroških nasmehov, dobil vsaj nekaj posnemovalcev. Ker si takšne nasmehe zaslužijo prav vsi otroci.

Hvala Tuš, otrokom pa naj nasmehe čarajo dogodivščine na današnji Havajski zabavi in tudi vse tiste, ki so jih za cel teden pripravili v strokovni službi Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič.«

Super počitnice

Otroci iz dolenjskih občin uživajo na počitnicah v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Kar 230 otrok, 201 na zdravstvenem in 29 na socialnem letovanju bo letos preživelo počitniški teden v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič v organizaciji RKS-OZ Novo mesto. Za izvedbo letovanja za pogosteje bolne otroke  prispevajo  sredstva  ZZZS, občine in starši. Za otroke iz socialno šibkejših okolij pa občine in krajevne organizacije RK.

Letos sta se izkušenim mentorjem pridružila še dva izkušena učitelja, ki vodita dve skupini po 12 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Vsi so študentje predvsem pedagoških usmeritev, ki si nabirajo dragocene izkušnje  za delo z otroki. Vsi skupaj poskrbijo, da lepo preživijo počitniški teden. Za vse je nepozaben obisk predstavnikov dolenjskih občin. Že zaradi  gostov, med katerimi so bili letos 9. julija  župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, župan Občine Škocjan Jože Kapler, župan Občine Žužemberk Jože Papež, direktorica občinske uprave MO Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič, direktor občinske uprave Občine Žužemberk Tomaž Hrastar in podžupan Občine Šentjernej Janez Selak. Dodatno pa tudi zaradi sladkih dobrot in sladoleda, ki so ga gostje namenili otrokom. Obiskovalcem pa v spominu ostajajo otroci, ki so v le v nekaj počitniških dnevih pripravili pravo predstavo.

Goste je pozdravila direktorica MZL RKS Debeli rtič Ana Žerjal in predstavila zgodovino do danes in program, ki ga nudi edino otroško zdravilišče na slovenski obali. Udeležencem obiska je podrobno predstavila letošnje letovanje otrok predsednica Območnega združenja RK Novo mesto Vesna Dular, ki se je zbranim zahvalila za podporo programu, ki je med počitnicami tisti, ki nudi kvalitetno preživljanje počitniških dni.

111 otrok in 12 vzgojiteljev v prvi  izmeni vodi Gregor Udovč, ki je v vlogi vzgojitelja in vodja že 13 leto. Poudaril je, da so otroci drugačni kot včasih, vendar se trudijo, da zjutraj telovadijo, za kosilo vzamejo solato pa če jo pojedo ali ne, nimajo mobitelov in drugih digitalnih naprav. Za vse organizirajo obvezno učenje temeljnih postopkov prve pomoči, kot eno od poslanstva RK, delavnice sproščanja in zdravega načina življenja s poudarkom na zdravi prehrani. Otroci, tudi tisti, ki so iz manj spodbudnega okolja, ko se udeležijo letovanja večkrat, lahko vidijo, kako je, ko se imaš lepo in mirno in ti nič ne manjka. To je vzorec, ki se tem otrokom vtisne v spomin in je lahko motivacija za nadalnje življenje.

 

Šest let izmenjav, trajnostnega delovanja in širjenja kulture solidarnosti

Izmenjevalnica praznuje

DV petek, 19. julija bo potekala že 73. Izmenjevalnica, na kateri lahko izmenjate hrano, čistila, izdelke za higieno in nove šolske potrebščine za rabljena, vintage oblačila, zbrana v Humanitarnem centru Rdečega križa Ljubljana.

V petek, 19. julija, med 16. in 20. uro bo v Humanitarnem centru Rdečega križa Ljubljana potekala rojstnodnevna, praznična Izmenjevalnica. V šestih letih so prostovoljke in prostovoljci, s projektom, ki je nastal zaradi neposrednih potreb ljudi, zbrali že preko 12 ton donacij, hrane in drugih izdelkov za prejemnike pomoči Rdečega križa.

Koncept Izmenjevalnice

Določena oblačila, ki so bila podarjena Rdečemu križu Ljubljana, ostajajo, saj jih prejemniki pomoči v Humanitarnem centru ne izberejo. Namesto, da bi oblačila predali v predelavo, na Izmenjevalnici vstopijo v krog ponovne uporabe. Na dogodkih oblačila ponudimo najširši javnosti in jih zamenjamo za hrano in izdelke za higieno. Vsak obiskovalec se odloči sam, v skladu s svojimi zmožnostmi, kakšne vrednosti izdelkov bo prinesel na menjavo. Izmenjevalnica tako sočasno omogoča dostopnost oblačil širšemu krogu ljudi in bogati prehranske pakete pomoči Rdečega križa.

Izmenjava z dobrodelnim namenom

Na Izmenjevalnico prinesete, na primer, dve konzervi tunine, škatlo kosmičev in šampon, torej štiri izdelke, in si v zameno izberete obleko. Za en podarjen izdelek dobite kravato ali rutko, za dva pa majico. Dobrodošli so še posebej izdelki, s katerimi popestrimo enolične pakete, na primer vložena zelenjava, otroška hrana ali izdelki za higieno.

NOVI PROJEKTI - IZMGuestSeries

Izmenjevalnica nastopa tudi v vlogi kreativne platforme. IZM Guest Series je Izmenjevalničin projekt sodelovanja z mladimi fotografinjami in fotografi. Avtorske serije fotografij imajo skupno izhodišče: oblačila in predmeti so iz Izmenjevalničine omare. Prvo serijo fotografij smo objavili v septembru 2018, do sedaj pa smo sodelovali že kar z devetimi kreativnimi ekipami: Lana Špiler, Timon Hozo&Lar Nikolej Leskovar, Magnolia Neya, Asiana Jurca Avci, Izidor&Tanja Sabol, Žiga Krajnc, Cherie Plausteiner, Jaka Teršek in Sara Rman. Vse ustvarjalke in ustvarjalci z Izmenjevalnico sodelujejo pro bono.

Za več informacij smo vam z veseljem na voljo:

Klara Debeljak, izmenjevalnica@rdecikrizljubljana.si, 040 871 589 ali 01 62 07 291.
Dogodek na fb: https://www.fa
cebook.com/events/644897132644870/
Več: www.izmenjevalnica.si

EU mora ustaviti kriminalizacijo solidarnosti z migranti in begunci

Skupna izjava

Kriminalizacija solidarnosti v Evropi je v porastu. Raziskovalci in civilna družba so prepoznali vsaj 49 odprtih preiskav in kazenskih pregonov znotraj enajstih držav članic, vključno z 158 osebami v nedavni raziskavi, ki jo je opravila Evropska raziskovalna platforma ReSOMA. Število posameznikov, kriminaliziranih zaradi humanitarne aktivnosti, se je podeseterilo, z 10 ljudi v 2015, na 104 v 2018.

Tarča so prostovoljci, aktivisti, nevladne organizacije, člani posadk reševalnih plovil, družine migrantov, kakor tudi novinarji, župani in duhovniki. Nedavna aretacija kapitanke ladje Sea Watch 3, Carole Rackete, je zgolj zadnji primer tega, kako so ljudje obsojani, ker rešujejo življenja migrantov ter nudijo humanitarno pomoč, ki je države članice ne želijo ali ne zmorejo nuditi, čeprav bi jo morale v skladu z mednarodnimi zakoni in zakoni EU. Neodvisni sodniki niso našli tehtnih dokazov za obsodbe v večini teh primerov. To kaže na to, da so organi pregona pogosto uporabljeni v politične namene, da preprečijo solidarnost in ustvarijo migrantom sovražno okolje. Kontrola solidarnosti nadalje pomeni sum, ustrahovanje, nadlegovanje in kaznovanje civilne družbe, z dolgoročnimi posledicami za vladavino prava, za demokratično odgovornost, družbeno povezanost, pravico do združevanja in temeljne pravice znotraj EU. Te neutemeljene preiskave dodatno podpihujejo negativno sliko migrantov kot zločincev in stopnjujejo videnje kaosa na Evropskih mejah.

Kriminalizacija solidarnosti prav tako odvrne javnost od resničnih problemov v migracijskih in azilnih politikah EU:

Pomanjkanje zaščitenega vstopa in rednih migracijskih kanalov,

Pomanjkljivi pogoji v sprejemnih centrih

Kršitve mednarodnih obvez v operacijah za reševanje in zaščito,

Vračanje v Libijo in v države sosede EU, kakor tudi vrnitve znotraj držav članic ter,

Pomanjkanje jasnih dogovorov o pogojih izkrcanja.

Večina preiskav in uradnih pregonov je vezanih na ohlapno definicijo zločina  v Direktivi EU o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, ki ne opredeljuje razlike med tihotapljenjem ljudi in humanitarnim delom. Vendar pa Svet Evropske komisije ne želi obravnavati povezav med Direktivo EU pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju ter s kriminalizacijo solidarnosti. Kakor tudi skladnost politik EU proti tihotapljenju z Listino EU o temeljnih pravicah[1]. Povrhu vsega EU ščiti zagovornike človekovih pravic drugod, znotraj svojih meja pa ne uspe zaščititi ljudi, ki delujejo v solidarnosti z migranti. [2]

Institucije EU in države članice morajo ustaviti kriminalizacijo ljudi in organizacij, ki pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Da bi ustavili kriminalizacijo solidarnosti, predlagamo da:

Institucije EU:

Revidirajo Direktivo EU o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, tako da jasno opredelijo tihotapljenje v skladu s Protokolom ZN proti tihotapljenju, ki predpostavlja naklep kaznivega dejanja, kot je finančna ali druga materialna korist ali nepoštena obogatitev. Nove direktive ne smejo dopuščati kriminalizacije humanitarnih deležnikov, tako da dodajo klavzulo s humanitarno izjemo, ki je obvezujoča za vse države članice.

Nadzor na zgodnjimi znaki pregona solidarnosti, preden le-to vodi kriminalizacijo humanitarnih deležnikov. Takšen nadzor naj izvaja neodvisen opazovalec, ki je vezan na predlagani Mehanizem EU za pravno državo (EU Rule of Law Mechanism) ter s pomočjo parlamentarnih preiskav. Nadzor naj ne vključuje samo kazenskih obsodb, ampak tudi primere kazenskih preiskav, kakor tudi nadlegovanje ter usmerjen pregon zagovornikov človekovih pravic migrantov.

Vzpostavi naj se proaktivna EU misija za iskanje in zaščito, ki naslavlja pomanjkljivosti humanitarne zaščite ljudem na odprtem morju.

Sprejetje smernic za spoštovanje temeljnih pravic zagovornikov človekovih pravic in humanitarnih deležnikov v boju proti tihotapljenju in drugim operacijam za nadzor mej. Takšne smernice naj vključujejo načelo »požarnega zidu«, ki jasno razmejuje organe nadzora migracij in civilno družbo in strokovne mandate (vključno z vlogami zdravstva, vzgoje in izobraževanja, socialni,  pravnih deležnikov, kakor tudi inšpektorat za delo ter organe kazenskega pregona).

Namenitev EU sredstev za strateške sodne postopke in podpora zagovornikom človekovih pravic v Evropi, s podporo določeno za civilno družbo znotraj držav članic, ki občuti regresijo pravne države.

Države članice:

               Prenehanje vmešavanja v humanitarne misije za iskanje in zaščito.

               Zagotovitev, da ponudniki socialnih in zdravstvenih storitev, policija in inšpektorat za delo ne rabijo zbirati informacij in jih deliti z organi za nadzor migracij, na osnovi načela »požarnega zidu«.

Evropska unija in njene države članice:

               Spodbujanje ugodnega okolja za humanitarno pomoč in solidarnost z migranti. Odstranitev omejitev prostora civilne družbe in preprečitev kršitev pravic zagovornikov človekovih pravic, vključno z blatenjem, grožnjami in napadi zoper njih ter drugimi poskusi preprečevanja njihovega dela.

               Razširitev in omogočanje neposrednega dostopa do financiranja za civilno družbo v sklopu Večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027, vključno s humanitarno podporo za neregistrirane migrante in za aktivnosti, ki promovirajo vrednote EU ter pravno državo.

               Sprejetje in izvajanje uravnovešenih migracijskih politik EU, ki vključujejo varne in ustaljene poti do Evrope, vključno s shemami za preselitev, dopolnilnimi potmi, kot so humanitarne vize in sheme delovnih dovoljenj ter sheme delovnih migracij osnovane na dostojnih delovnih načelih ter preko vseh nivojev veščin, ki vplivajo na zmanjšanje tihotapstva in trgovine z ljudmi.

 

[1] Vse osebe in civilne organizacije imajo pravico do ugovora vesti (Člen 10), svoboda izražanja (člen 11), pravica do združevanja (Člen 12), Sodno varstvo (Člen 47-50). Humanitarni deležniki imajo pravico, da priskrbijo podporo, na kopnem in morju, posebej ko države članice ne uspejo zagotoviti pravice (migrantov) do življenja ter njihove pravice do azila (Člen 18) in jih ne uspejo zaščititi pred mučenjem ter nečloveško ali ponižujočo obravnavo (Člena 4 in 19), prisilnim delom ter trgovino z ljudmi (Člen 5). Pravica do humanitarne pomoči ne sme biti zavrnjena ljudem, ki si prisiljeni, da živijo v razmerah brez denarja, ki kršijo njihovo človeško dostojanstvo (člen 1), brez ustrezne namestitve ali dostopa do osnovnih storitev, kot so tekoča voda, elektrika, ogrevanje, socialna podpora (Člen 34) ali zdravstvene oskrbe (člen 35). Prav tako pomoč ne sme biti zavrnjena osebam, ki jim grozi , da jim bodo kršene njihove temeljne pravice kot družini (Člen 7), kot otroku (Člen 24), kot ostareli osebi (Člen 25) ali invalidni osebi (Člen 26). Nenazadnje imajo EU državljani temeljno pravico do kvalitetne administracije (Člen 41), ki prinaša odgovornost institucij EU, da izdajo jasno zakonodajo in svetovanje, ki ščiti zagovornike človekovih pravic in humanitarne deležnike.

[2] Smernice EU glede zagovornikov človekovih pravic, ki zastavljajo, »da so dejavnosti zagovornikov človekovih pravic čez leta postale vedno bolj prepoznane. Vedno v večjem obsegu zagotavljajo večjo zaščito žrtev kršitev. Vendar smo za ta napredek plačali visoko ceno: sami zagovorniki vedno bolj postajajo tarče napadov, njihove pravice so kršene v mnogih državah. EU verjame, da je pomembno, da zagotovimo varnost in zaščitimo pravice zagovornikov človekovih pravic.«

 

Seznam vseh podpisnikov najdete tukaj in  tukaj

 

 

Pripete datoteke

Prenovljeno parkirišče

v Gradacu, kjer je spominska zbirka RKS

Na stošestdesetletni humanitarni poti gibanja Rdečega križa je veliko dogodkov in predmetov, ki so pomembno zaznamovali kulturno zgodovino tudi na slovenskem prostoru, kjer Rdeči križ  deluje že več kot 153 let. Eden od pomembnejših krajev na dosedanji poti Rdečega križa v Sloveniji je Gradac v Beli Krajini, kjer je bil 18. junija 1944 ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Kot pomnik na ustanovitev RK Slovenije so ob 35 obletnici ustanovitve, leta 1979, dom obnovili, dvajsetr let pozneje, leta 1999, pa je bila tam odprta stalna spominska zbirka RKS. Rdeči križ Slovenije si v njej prizadeva zbrati, urediti in varovati kar največji del svoje premične dediščine. Predvsem pa želi razstavljene predmete čim bolj približati obiskovalcem. Možnost parkiranja pred zgradbo igra pri tem pomembno vlogo, zato so za obnovo parkirišča pred zgradbo s spominsko zbirko združili moči Občina Metlika, Krajevna skupnost Gradac, Rdeči križ Slovenije in območno združenje Rdečega križa Slovenije Metlika. Krajevna skupnost Gradac je z otvoritvijo obeležila svoj krajevni praznik, 20. julij. Predsednik KS Jaka Malnarič  se je ob svečani izročitvi parkirišča namenu za sodelovanje pri izvedbi projekta zahvalil Rdečemu križu Slovenije in Občini Metlika.  Parkirišče so namenu predali župan občine Metlika Darko Zevnik, predsednica RKS Vesna Mikuž in predsednik KS Jaka Malnarič.

 

Več kot sto novih nasmehov

v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Valentina is Slovenj Gradca je kot desetletna deklica skupaj  z bratom s pomočjo Tuševe dobrodelne akcije Pričarajmo nasmeh doživljala teden dni morskih radosti v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. O svojem doživetju vzneseno pripoveduje: »Bilo je super. Veliko prijateljev sem spoznala všeč mi je bilo ker je bil poleg morja tudi bazen. Vedno se je nekaj zanimivega dogajalo. Zvečer pa smo za sprostitev plesali in imeli zabavo. Vzgojitelji so bili zelo prijazni in so nam tudi priskočili na pomoč če smo bili v kakršni koli stiski.«

Strokovnjaki pa pravijo, da so za čustveni, socialni in osebnostni razvoj otrok pomembni občutki tople povezanosti in lastni razvojni dosežki, zato so sodelavci  v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču za novo stotnijo otrok, ki prihajajo uživat svoj teden morskih radosti pripravili bogat animacijski program, ki jim bo zagotovil tako sprejetost, pozornost, ljubečnost, kot opravljanje razvojnih nalog, gibanje ter spoznavanje sveta.

Kot se spominja David iz Kranja, ki je s Tuševo pomočjo letoval kot dvanajstleten otrok, se je na Debelem rtiču počutil zelo super in dodaja: »Všeč mi je bilo, ker so bile zanimive delavnice, spoznal sem tudi veliko prijateljev in sem se z njimi igral veliko družabnih iger, zelo veliko smo se kopali v bazenu, tudi hrana na Debelem rtiču mi je bila zelo všeč.«

V Rdečem križu Slovenije smo zato iskreno hvaležni Tušu, ki skupaj z nami že od leta 2002 v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh otrokom iz socialno ogroženih družin omogoča enotedensko letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Od 31. julija do 7. avgusta bodo letovali otroci iz RKS-OZ Ajdovščina, Brežice, Hrastnik, Idrija, Krško, Litija, Nova Gorica, Sevnica, Sežana, Tolmin, Trbovlje in Zagorje.

©2019 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije