Moč človečnosti

Generalna skupščina in svet delegatov gibanja RKRP

Od 6. do 11. novembra bodo voditelji nacionalnih društev, Mednarodne federacije in Mednarodnega odbora Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Antaliji v Turčiji razpravljali in se soočili z današnjimi najbolj perečimi humanitarnimi vprašanji ter določili smernice prihodnjega delovanja gibanja. Najprej bo od 6. bo 8. novembra zasedala 21. Generalna skupščina Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki je najvišji organ odločanja in se sestaja vsaki dve leti, 9. novembra bo potekal forum gibanja, nato pa bodo 10. in 11. novembra nadaljevali delo v svetu delegatov. Vsa srečanja potekajo pod naslovom »Moč človečnosti«. Med delegati 190 nacionalnih društev zastopata Rdeči križ Slovenije predsednik RKS dr. Dušan Keber in generalna sekretarka RKS Renata Brunskole.

Na generalni skupščini bodo letos izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane upravnega odbora gibanja ter podelili medalji Henryja Dunanta, ki ju bosta prejela Arthur Agany Poole, koordinator Rdečega polmeseca Sudana za južni Sudan in prof. Michael Bothe, profesor javnega prava na Univerzi Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu in nekdanji predsednik mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejanskega stanja (IHFFC).

Novi predsednik gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca bo s svojo vizijo prevzel vodstvo gibanja v kritičnem trenutku, ko se humanitarne organizacije odzivajo na mnoge zelo kompleksne globalne probleme in se soočajo s hitro spreminjajočo se humanitarno krajino ter z vse večjimi razsežnostmi humanitarnih kriz. Generalna skupščina se tokrat sestaja v času, ko aktualnih humanitarnih potreb ne moremo primerjati z ničemer že znanim, kar je spodbudilo nastajanje nove strategije za delo Mednarodne federacije in nacionalnih društev gibanja. Svet se je spremenil hitreje kot si je kdorkoli kdaj koli lahko predstavljal in humanitarno delo mora slediti temu tempu z vključevanjem novih tehnologij, inovativnih finančnih modelov in krepitvijo svojega delovanja na najbolj osnovni ravni družbe.

Kakšne bodo humanitarne potrebe v prihodnjem desetletju?

Nacionalna društva že zdaj odgovarjajo na humanitarne potrebe vse večjih razsežnosti, ki so posledica konfliktov in nasilja v Siriji, Jemnu in Myanmaru; podpirajo ljudi v Karibih in Južni Aziji, ki so v orkanih in poplavah izgubili svoje domove in sredstva za preživljanje; migrante spremljajo in podpirajo vzdolž njihovih poti; v Somaliji, Južnem Sudanu in na Madagaskarju pomagajo skupnostim, ki se spopadajo s pomanjkanjem hrane in izrednimi zdravstvenimi dogodki.

V preteklem desetletju smo bili priča dramatičnim družbenim, gospodarskim, političnim in tehnološkim napredkom in spremembam, ki vplivajo tudi na humanitarno delovanje. Pokazalo se je, da so današnji mehanizmi globalnega upravljanja, sistema povezovanja medsebojno konkurenčnih suverenih držav in mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, ter nevladnih organizacij in gospodarskih družb zelo krhki in nesposobni ustrezne obravnave podnebnih sprememb in degradacije okolja, ki sta trenutno najkompleksnejša globalna problema.

Naslednje desetletje bo še bolj zahtevno. Inovativnost in prožnost razmišljanja ter delovanja bodo omogočili boljšo pripravljenost za reševanje in zaščito življenj v spremenjeni družbi prihodnosti in negotovostih, ki jih prinašajo spremembe. Kot največja in najstarejša svetovna humanitarna mreža se gibanje sooča z zahtevo, da ostane v dobri kondiciji za učinkovito odzivanje na prihodnje naloge.

Morali bo postati bolj agilno in bolj pozorno na spremembe, se naučiti bolje predvidevati, kaj se lahko zgodi. Čeprav nesreč in kriz največkrat ni mogoče vnaprej napovedati, lahko gibanje razvije načine, kako se nanje hitreje in učinkoviteje odzivati. Če bo v svoje delo vključilo nove tehnologije, bo lahko rešilo ali in izboljšalo še več življenj ter bolje sodelovalo z ljudmi, ki jim pomaga. Bolj se mora posvetiti delovanju na najbolj osnovni ravni, saj je danes kar 95 odstotkov mednarodnih humanitarnih sredstev namenjenih mednarodnim organizacijam, ki lokalne izvajalce gledajo kot podizvajalce, čeprav lahko prav te organizacije, vključno z nacionalnimi društvi Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pogosto najbolj vplivajo na spremembe, ker so prisotne pred, med in po krizi in so zato cenejše, ves čas dostopajo do ljudi v stiski, govorijo njihov jezik, razumejo kulturo okolja in svojim sosedom predano pomagajo ter si prizadevajo zagotoviti dolgoročne socialne storitve.

Izzivov prihodnosti se ne da rešiti z istimi sistemi in strukturami, ki so jih ustvarili

Odgovora na vprašanje o primernosti organizacije za prihodnost ne gre iskati le s pogledom v organizacijsko strukturo, procese in politiko gibanja, ampak je treba vedeti ali bo gibanje posredovalo programe in storitve, ki jih bodo želele prihodnje družbe, ko bodo postale ranljive in se bodo znašle v pomanjkanju. Ali bo s svojo pomočjo in načinom dela ustrezno dopolnjevalo in odgovorilo na potrebe državljanov, njihove želje in življenjski slog? Ali bo razumelo zapletene sisteme, ki vplivajo na razvojno sposobnost človeštva? Kako se bodo spremenila dojemanja pomožne vloge nacionalnih društev? Kako mednarodna mreža gibanja sodeluje z oblastmi nacionalnih držav in zasebnim sektorjem za razvoj novih pristopov k zadovoljevanju humanitarnih potreb? Ali prizadevanja v zagovorništvu, predstavljanju in partnerstvih ustrezno odsevajo spremenjena razmerja moči?

Spreminja se tudi narava prostovoljstva

Ljudje vedno bolj iščejo kar najbolj prilagodljive prostovoljske priložnosti. Prostovoljci na krajih konfliktov, naravnih nesreč in izbruhih bolezni pa so soočeni z nepričakovanimi in zelo zapletenimi izzivi, pri čemer so tudi sami ogroženi, zato v gibanju opozarjajo, da prostovoljci niso in ne smejo biti tarča, ampak morajo biti med opravljanjem svojega poslanstva zaščiteni. Kljub temu je bilo samo v letu 2017 med nudenjem pomoči ubitih 33 prostovoljcev in uslužbencev gibanja, še veliko več pa je bilo poškodovanih in izpostavljenih velikim čustvenim in psihičnim travmam. Generalna skupščina bo tako sprejela novo listino o prostovoljstvu, ki bo izrazila zavezo prostovoljcev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter opredelila odgovornosti nacionalnih društev in mednarodne federacije za njihovo podporo.

Nova globalna strategija migracij

Milijoni ljudi po vsem svetu v iskanju varnosti in dostojanstva beži pred nasiljem, nesrečami in revščino. Gibanje poziva vlade, naj ranljivim migrantom zagotovijo mednarodno zaščito in dostop do humanitarne pomoči. Gibanje pomaga vsem, ne glede na njihov pravni status begunca, migranta ali priseljenca, ki ga oblasti obravnavajo kot nelegalnega. Generalna skupščina bo sprejela novo, ambiciozno globalno strategijo migracij, ki bo osnova za povečanje pomoči migrantom na ravni Mednarodne federacije in nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

©2019 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo.
Obvezni piškotki – Posamezni piškotki so nujni za delovanje spletne strani in jih ni moč onemogočiti.
Statistika – Dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Rdeči križ Slovenije